Celjski Mednarodni obrtni sejem so zaključili s konferenco o sončni energiji, natančneje z debato o najhitreje se razvijajoči svetovnogospodarski panogi, sončnih elektrarnah, in predlogi strokovnjakov, ki se nanašajo na Nacionalni energetski program (NEP). Sonce predstavlja največji obnovljiv in za človeka neomejen energijski vir z največjim potencialom, ki presega energijske potrebe človeštva. Sonce vsako uro na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo uporabi v enem letu. Sončna energija velja za eno izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog, na tem zemljevidu pa je vse bolj prisotna tudi Slovenija. »Za 300 odstotkov je narasla moč, s 25 MW na 56 MW, taka rast ni organska in lahko pomeni preveč napihnjen balon,« meni Kopač. V akcijskem načrtu za obnovljive vire je namreč predvideno, da bo do konca leta 2020 priključenih 140 MW moči, toda že letos bo moč najverjetneje 80 MW. Do zdaj so izdali skoraj 1500 deklaracij za obratovanje, od tega skoraj 1000 za sončne elektrarne, pravi Andrej Špec iz Javne agencije RS za energijo.

O novem NEP je Janez Kopač povedal: »zakon niti nima velikega vpliva na fotovoltaiko ali na razvoj te panoge, kajti sistem subvencioniranih cen ostaja. Nekoliko večje razočaranje so druga področjih akcijskega načrta za obnovljive vire, predvsem področje vetra in hidroelektrarn, kjer se dogaja zelo malo ali nič. Ovira ni denar, težave se pojavljajo v umeščanje v prostor«. Ključne prioritete energetske politike do leta 2030 NEP so učinkovitejša raba energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in razvoj omrežij za distribucijo električne energije z uvajanjem aktivnih omrežij. »Njihovo upoštevanje lahko omogoči nov zagon gospodarstva. S pospešenim razvojem obnovljivih virov lahko v naslednjih desetletjih dosežemo več kot 50-odstotni delež pridobljene električne energije iz obnovljivih virov v bruto domači porabi,« pravi Stane Merše z Inštituta Jožef Štefan. Pri razvoju sončnih elektrarn ostaja prioriteta integracija elektrarn v stavbe, t.i. aktivne stavbe, ki bi same proizvajale potrebno energijo in bi z učinkovitimi ukrepi, kot sta dobra izolacija in odnos porabnikov, imela nizke potrebe po energiji, je še dodal.

Strokovnjaki so se strinjali, da je novi NEP potreben in dobrodošel, a potrebuje nekaj popravkov in dopolnil. Pomisleki se nanašajo predvsem na izvedljivost predlaganih scenarijev v NEP. Po mnenju Vekoslava Korošca iz Gospodarske zbornice Slovenije je ključno vprašanje, kako bodo načrtovani objekti za dosego začrtanih ciljev financirani. »Praktično imamo zagotovljenih samo 10 odstotkov sredstev. Iskati bomo morali druge priložnosti financiranja, na primer javno-zasebno partnerstvo ali tuja vlaganja,« še pravi.

Martin Novšak iz GEN energija je predstavil možnost uvedbe obveznic za financiranje energetskih objektov. »Objekti, kot so hidroelektrarne in jedrske elektrarne, zahtevajo veliko kapitala, ta pa se obrača skozi dolgo obdobje, zato bi bili primerni za financiranje z obveznicami, ki bi jih prodajali na splošnem trgu. Te obveznice bi bile bolj zanesljive, kot so danes bančne obveznice ali celo državne obveznice,« je pojasnil Novšak. Povedal je še, da bi bilo financiranje s takimi obveznicami primerno tam, kjer obstaja garancija v fizičnem objektu. »Tako imamo samo naravna tveganja, niso pa več tržna, gospodarska ali politična. S tem so obveznice bolj zanesljive. Donosnost bi lahko bila relativno majhna,« je še razložil.

Janez Kopač je obljubil, da bodo mnenja strokovnjakov v javni razpravi o NEP, ki se sicer izteče 15. oktobra, upoštevana. Odločiti se bo treba med petimi predlaganimi scenariji. Izvesti moramo množico ukrepov za učinkovitejšo rabe energije. Od izbire scenarija pa je odvisno, kdaj bomo do tega cilja prišli, je zaključil.