Ena prvih odločitev, ki jih moramo sprejeti, je oblika strehe, ki naj bi se čim bolj podala v okolje, v katerem stoji hiša. Arhitekturna zasnova je najprej odvisna od pogojev lokacijske dokumentacije, ki določa višino objekta, naklon strešine in smer slemena. V strnjenih naseljih istovrstnih hiš in za nove hiše znotraj že pozidanega območja je predpisana tudi vrsta kritine, zato je zelo pomembno, da arhitekt pri načrtovanju hiše natančno preuči pogoje, zapisane v lokacijski informaciji. Ti še veliko bolj omejujejo investitorje, ki so se lotili obnove strehe na spomeniško zavarovanem objektu, saj ne določajo zgolj vrste kritine, ampak tudi možnost vgradnje strešnih oken in izvedbe frčad.

Ostrešje, nosilni del strehe

Potem ko je izbrana oblika strehe, ki je lahko enokapna, dvokapna, bolj razgibana ali ravna, pride na vrsto izbira materiala za ostrešje. Gre za nosilni del strehe, ki na zgornji strani nosi kritino, na spodnji strani pa si sledijo vsi toplotno- oziroma zvočnoizolacijski sloji. Ti se končajo z zaključno stropno oblogo, če so pod njo bivalni prostori, ali s sekundarno kritino, če je podstrešje nenaseljeno. Za ostrešje stanovanjskih hiš se najpogosteje uporablja les, ki je lahko masiven ali lepljen, redkeje se investitorji odločijo za ostrešje iz jekla, armiranega betona (takšne so večinoma konstrukcije ravnih streh in pogosto streh na Primorskem) ali kompozitnih materialov. Konstrukcija je odvisna od razdalj med podpornimi zidovi oziroma stebri, od nosilnosti zidov, pričakovanih obremenitev (lastna teža, sneg, veter, potres), pa tudi od tradicije gradnje na določenem območju.

Pri načrtovanju strehe je nujen statični izračun vseh nosilnih elementov, ki mora upoštevati že omenjene obremenitve in vse izvedbene načrte. Pomembno je, da so vsi elementi ustrezno sidrani oziroma povezani s konstrukcijo, posebno pozornost je treba nameniti tudi detajlom pritrditve kritine. O pravilni izbiri lesa za ostrešje, ustreznem dimenzioniranju in kakovostni izvedbi ostrešja bomo obširneje pisali prihodnji teden.

Dobro toplotno izolirane in primerno prezračevane

Da bo bivanje pod streho prijetno v vseh letnih časih, je nujno, da je ostrešje dobro toplotno izolirano, primerno prezračevano in zavarovano pred vdorom vode in vetra, preprečiti je treba tudi zadrževanje vodne pare v njem. Poletna vročina in zimski mraz ne smeta nenadzorovano prehajati skozi, zato je treba poskrbeti za toplotno izolacijo. Ta pozimi preprečuje uhajanje toplote iz notranjosti in vdor hladnega zunanjega zraka v notranjost, poleti pa vdor toplega zunanjega zraka v bivalne prostore. Brez toplotne izolacije v strehi lahko toplotne izgube, ki jih je treba nadomestiti z ogrevanjem, pomenijo tudi do 30 odstotkov vseh toplotnih izgub v energijski bilanci hiše, enako velja za toplotne dobitke poleti, ki jih zmanjšujemo s potratnimi klimatskimi napravami.

Toplotna izolacija je torej nujna, zelo pomembno pa je, da je pravilno vgrajena. Plasti je treba vgraditi v natančno določenem zaporedju, če želimo, da bo streha dobro in dolgo opravljala svojo nalogo (podrobneje bomo o tem pisali v tretji junijski številki priloge Deloindom). Neupoštevanje zakonitosti vgradnje in nepravilna izvedba nam­reč povzročata vrsto težav, zaradi katerih je lahko bivanje pod streho neudobno, če ne celo neznosno. Debelina toplotne izolacije je odvisna od tega, kako energijsko varčno hišo želimo imeti. Zahteve energijsko varčne gradnje narekujejo minimalno toplotno prehodnost streh 0,20 W m2K, ali povedano drugače, toplotnoizolacijski sloj je lahko debel tudi več kot 40 centimetrov.

Pravilno izvedeno prezračevanje poleti občutno zmanjša vdor toplega zraka v podstreho in preprečuje pregrevanje prostorov, pozimi pa preprečuje kondenzacijo vlage pod strešno kritino. Takrat je namreč zaradi ogrevanja temperaturna razlika med notranjostjo in okolico velika. Če bi topel in vlažen zrak iz prostorov nenadzorovano prehajal neposredno pod strešno kritino, bi se tam ohladil, iz njega bi se izločila vlaga in se nabirala pod kritino. Ne smemo tudi pozabiti, da pravilna izvedba prezračevalnega sloja podaljšuje življenjsko dobo vgrajenih materialov. Nad strop, neposredno pred izolacijo, je zato treba namestiti parno oviro, ki počasi prepušča topel, vlažen zrak v sloj izolacije. Nad izolacijo je nameščena paroprepustna folija, katere naloga je prepuščati vlago, ki prehaja skozi izolacijo v prezračevalni sloj.

Zgolj menjava kritine ne reši vedno težav

Težav, ki jih povzroča stara streha (zamakanje, pregrevanje prostorov poleti in hitro ohlajanje pozimi), ne bomo rešili zgolj z zamenjavo dotrajane kritine. Najbolje je, da mojstri temeljito pregledajo celotno streho, tudi z vidika gradbene fizike, na podlagi njihovih ugotovitev pa velja razmisliti, kaj vse bi bilo dobro narediti, da bi izboljšali bivalne razmere pod streho. Seveda bodo dela trajala dlje, če bomo dodali več izolacije, vgradili kakšno strešno okno, morda kar zamenjali celotno ostrešje, podaljšali napušče in podobno, tudi finančni zalogaj bo večji.

Če so zaradi zamakanja poškodovani bistveni deli ostrešja, kot so ležišča, stiki in povezave konstrukcijskih elementov, ga bo treba zamenjati v celoti. Enak poseg bo potreben, če smo izbrali težjo kritino, za katero ostrešje ni ustrezno dimenzionirano. Če bi radi kljub težji kritini ohranili staro ostrešje, je treba preveriti nosilnost konstrukcije in jo po potrebi ojačiti. Stare strehe praviloma nimajo urejenega prezračevanja, zato je prezračevalni kanal ena prvih stvari, za katere je treba poskrbeti. Šele potem pride na vrsto nova kritina.

Če strešna konstrukcija ni poškodovana, lahko zamenjamo samo letve, kar je sicer nujno, če smo izbrali drugo vrsto kritine, saj ima vsaka svoje zakonitosti glede pritrjevanja. Ena od možnosti je tudi, da novo kritino položimo kar na staro. Nova mora biti v tem primeru lahka, saj osnovna konstrukcija objekta prenese le določeno težo.

Širši strešniki, novi načini
obdelave površine

Ni vseeno, s čim prekrijemo streho, še manj, kako je delo opravljeno. Pred izbiro kritine velja razmisliti o arhitekturnih značilnostih okolja, v katerem stoji hiša, upoštevati je treba morebitno vgradnjo strešnih oken, frčad, prevladujoče vremenske razmere in že pri samem načrtovanju hiše temu prilagoditi naklon strehe. Razmisliti je treba o trajnosti kritine, njeni odpornosti proti mehanskim poškodbam, načinu vgradnje, možnostih poznejšega dograjevanja in morebitnih popravil. Zgolj videz nove strehe ne bi smel biti najpomembnejši dejavnik pri izbiri kritine, čeprav se to pogosto dogaja.

Vrste strešne kritine se med seboj razlikujejo po materialu, iz katerega so narejene, po zgradbi, obliki in površini, načinu pritrjevanja in barvi. Med težkimi imamo na voljo opečne in betonske strešnike, med lahkimi pa kritine iz različnih pločevin, ki so lahko v obliki strešnikov ali večjih plošč, ter bitumensko in vlaknocementno kritino. Kaj je novega na tem področju, smo povprašali enajst ponudnikov in proizvajalcev kritine na slovenskem trgu. Odzvalo se jih je pet.

V Goriških opekarnah so kupcem v zadnjem letu ponudili novo, širšo različico njihovega strešnika Alpe Jadran. Če se večina streh pokrije v kombinaciji spodaj 15 kosov običajnega strešnika Alpe Jadran, zgoraj pa 15 kosov enega izmed strešnikov Korec, se pri kombinaciji široki strešnik Alpe Jadran in korec porabi le 12 kosov prvih in 12 kosov drugih, pravijo v podjetju. Široki strešnik omogoča hitrejše pokrivanje in izvedbo širšega odtočnega kanala za odvajanje meteorne vode. Obe lastnosti se po njihovem najbolj pokažeta pri pokrivanju večjih streh.

V Meltalu so ponudbo kovinskih strešnih kritin v obliki klasičnega strešnika ali trapeza dopolnili s šestvalno valovito pločevinasto kritino Isovela. Njena prednost je, da je izolacija iz poliuretana dodatno zavarovana s plastjo pločevine na spodnji strani. Kakor pravijo v podjetju, je ta kritina zelo primerna kot zamenjava dotrajanih azbestnih plošč, saj velike plošče omogočajo preprosto in hitro montažo od slemena do žleba v enem kosu.

V podjetju Filli Stahl so v zadnjem letu razvili nov način nanosa barve na aluminijasto strešno kritino Prefa, ki jo naredi še trdnejšo. Strešne plošče in strešne skodle dvoslojno lakirajo s tako imenovanim postopkom coil coating, ki ima do 20 obdelovalnih stopenj, lak pa utrdijo v peči pri visoki temperaturi. Sloj laka je prožen in omogoča, da se aluminij lepo obdeluje, poleg tega je odporen proti nihanjem temperature in vremenskim vplivom ter ne vsebuje težkih kovin, poudarjajo v podjetju. Površina kritine je zato odpornejša tudi proti vplivom ultravijoličnih žarkov.

Novost v ponudbi podjetja Anga je strešna kritina Decra Elegance z gladko površino strešnika v klasični obliki. Zaščitena je s štirikratnim prašnim nanosom, ki ji zagotavlja neporoznost, globoko zaščito in elastičnost, pravijo v podjetju. Vodoodporna površina iz silikona in teflona omogoča samočistilno funkcijo, preprečuje zadrževanje umazanije na strehi ter rast alg in mahu. Opozarjajo še na dve novosti: barve za obnovo strehe in sončni refleksijski premaz za strehe. Ta je sestavljen iz posebnih termično stabilnih pigmentov, ki odbijajo sončno svetlobo, termično stabilnih vezivnih sredstev, UV-stabilizirajočih dodatkov in nanosilanov, katerih prednost je samočistilni učinek, dodajajo.

V Lesnini Inženiring so razširili ponudbo jeklene strešne kritine Gerard novozeland­skega proizvajalca Ahi Roofing. Jeklene plošče v različnih oblikah so površinsko obdelane po oblikovanju, zato so posamezni sloji enako debeli. Tako kot drugi strešniki je tudi novi, poimenovan Milano, sestavljen iz čiste akrilne glazure, vulkanskih kamnitih drobcev, temeljne prevleke, tankega (dva makrometra) sloja čiste akrilne smole, sloja cink-aluminija, jeklene osnove, na koncu pa je še en sloj čiste akrilne smole.