Adac je izdelal ogljično bilanco za električne, plinske, bencinske, dizelske in hibridne avtomobile. Upošteval je izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri izdelavi vozila oz. njegovi reciklaži, izpuste pri izdelavi goriva oziroma elektrike od izvira do rezervoarja ter izpuste, ki nastanejo pri rabi vozila.

Kot najpomembnejši izid raziskave so izpostavili dejstvo, da ni mogoče za nobena vozila reči, da izkazujejo najboljšo ogljično bilanco. "Električni avtomobil ni vedno najbolj prijazen do podnebja," so posebej dodali ob tem.

Ogljično bilanco električnih avtomobilov namreč obremenjujejo visoki izpusti pri prozivodnji baterij in elektrike. V Nemčiji je bilo med vso proizvedeno električno energijo lani le okoli 33 odstotkov take iz obnovljivih virov, leta 2013, ki ga je Adac upošteval pri izračunih, pa okoli 23 odstotkov. Za električne avtomobile velja, da večji kot sta baterija in raba, manj ugodna je ogljična bilanca.

Adac je vozila primerjal na življenjski dobi 150.000 kilometrov. Pri večjih vozilih se je najbolje izkazal dizel z 219 grami ogljikovega dioksida na kilometer. Električni avtomobil (277 gramov) se je v tem segmentu zaradi večjih izpustov pri izdelavi baterije in večji porabi elektrike odrezal slabše. Bi pa bila njegova bilanca najboljša v primeru, da bi vsa električna energija prihajala iz obnovljivih virov.

V segmentu kompaktnih vozil se je najbolje izkazal električni avtomobil s 150 grami ogljikovega dioksida na kilometer. S tem je bil tik pred priključnim hibridom in hibridom. Zemeljski plin (174 gramov), dizel (186 gramov) in bencin (201 gramov) so se odrezali slabše.

Med manjšimi avtomobili pa je bil električni avtomobil z izpusti 158 gramov na kilometer le malo pred dizlom (166 gramov). Bencin (177 gramov) ter hibrid (178 gramov) prav tako nista bila daleč.

Adac je primerjal še vozila za primer krajšega življenjskega cikla (50.000 kilometrov), torej avtomobilov, ki bi služili kot drugi avto predvsem za mestno vožnjo. V tem primeru se električna varianta trenutno ne izplača, so opozorili.

Na to, da elektromobilnost ni vedno najboljša rešitev, je ta teden na tiskovni konferenci o misiji Green Light World Fligth opozoril tudi Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana. "Že dve leti nazaj smo objavili test, ki je dokazoval, da je obremenitev okolja s strani golfa na zemeljski plin manjša od golfa, ki ga pogajanja električna energija," je opozoril.

Energetika Ljubljana je leta 2011 v promet začela uvajati zemeljski plin. "Produkt izgorevanje zemeljskega plina v motorjih z notranjim izgorevanjem sta vodna para in ogljikov dioksid, ni pa prašnih delcev, žvepla in podobnih stranskih produktov," je pojasnil Trunkelj. "To je energija, ki bo morala prevladati vsaj do leta 2040, če bomo hoteli dočakati dekarbonizacijo prometa v letu 2050," je prepričan.

Lani je Energetika Ljubljana sodelovala tudi pri postavitvi prve javne polnilnice na utekočinjen zemeljski plin v Sloveniji, ki naj bi omogočila preusmeritev tovornega prometa z nafte na čisto energijo. Butan plin je še eno tovrstno polnilnico postavil v Sežani, tretjo naj bi oba omenjena partnerja postavila na Letališki cesti v Ljubljani, ki bi začela delovati do konca letošnjega leta.

Adac je v svoji študiji med drugim zaključil, da bi v boju za čistejše okolje potrebovali tehnološko nevtralne spodbude. Podobno je Trunkelj poudaril, da "če bomo do onemoglosti forsirali le elektromobilnost, leta 2050 ne bomo dočakali".

Sogovornik vidi tri glavne razloge, zakaj je nujna vsaj vmesna faza med sedanjim stanjem in elektromobilnostjo. "Prvič, tehnologija električnih vozil ni razvita. Drugič, surovin za proizvodnjo vseh akumulatorjev ni dovolj, torej elektromobilnost nikoli ne bo edini način uporabe vozil. Tretjič pa imate ob proizvodnji električnih vozil ogromne stroške," je dejal Trunkelj. Po njegovem je nujno ob obstoječi, poceni tehnologiji ljudem ponuditi gorivo, ki bo bistveno zmanjšalo vplive na okolje.

Opozoriti velja še, da je študija Adaca obravnavala le ogljično bilanco, ne pa tudi drugih vplivov različnih avtomobilov na okolje, kot so izpusti trdih delcev in drugih škodljivih vplivov, vpliv na vodo in prostor ter stanje surovin, kot so litij in redke zemljine.