Hiša brez fasade: koliko toplote dejansko izgublja in kaj se splača urediti najprej?

Pri starejši hiši brez toplotne izolacije je fasada eden prvih osumljencev za visoke stroške ogrevanja, in to ne brez razloga. Po podatkih Eko sklada lahko stavba skozi zunanje stene izgubi tudi do približno 35 odstotkov toplote, kar pa še ne pomeni, da je nova fasada pri vsaki hiši nujno prvi ukrep, ki se ga moramo lotiti. Toplota namreč ne uhaja samo skozi stene, pri premišljeni energetski prenovi pa je treba stavbo obravnavati kot celoto.

Starejša neizolirana hiša nas lahko na svoje pomanjkljivosti opozarja na več načinov; pozimi so zunanje stene hladne, ob nekaterih delih ovoja se lahko pojavljata kondenz in plesen, v bližini oken ali drugih kritičnih mest občutimo hlad, za vzdrževanje prijetne temperature pa porabimo veliko energije.

Toda številke ne smemo razumeti tako, da vsaka hiša brez fasade skozi zidove izgubi natanko tretjino energije. Delež je namreč odvisen tudi od konkretne stavbe: sestave in debeline sten, njihove površine, strehe, tal, stavbnega pohištva, toplotnih mostov in drugih lastnosti ovoja. 

Zakaj debel zid še ne pomeni tople hiše?

Pri starih hišah pogosto naletimo na prepričanje, da debeli opečni ali kamniti zidovi zagotavljajo dovolj dobro toplotno zaščito, vendar debelina in toplotna izolativnost nista eno in isto. Kako dobro posamezna konstrukcija omejuje prehajanje toplote, opisuje njena toplotna prehodnost oziroma U-vrednost - nižja ko je U-vrednost, manjši je toplotni tok skozi konstrukcijo pri določeni temperaturni razliki.

Eko sklad opozarja, da s homogenimi konstrukcijami oziroma običajnimi materiali za gradnjo zunanjih sten praviloma ne moremo doseči zahtevanih vrednosti toplotne zaščite, zato nosilni konstrukciji dodajamo sloje toplotnoizolacijskega materiala ustrezne debeline.

Napačno je prepričanje, da so debeli zidovi iz opeke ali kamna dovolj za učinkovito toplotno izoliranost. Foto How Are You/Shutterstock

Pri tem ni pomemben samo račun za ogrevanje

Z dodatno toplotno zaščito zunanjih sten zmanjšujemo toplotne izgube stavbe, izboljšujemo njeno energijsko učinkovitost in toplotno stabilnost konstrukcije, povečujemo toplotno ugodje v prostorih ter hkrati ščitimo nosilno konstrukcijo. Zakaj nas torej v neizolirani hiši lahko zebe tudi pri dovolj visoki temperaturi?

Ugodja namreč ne določa samo temperatura zraka, saj so pomembne tudi temperature površin, ki nas obdajajo. Če je notranja površina zunanje stene zelo hladna, je lahko občutek v prostoru manj prijeten, čeprav je zrak ogret. Prav zato Eko sklad med prednostmi zunanje toplotne zaščite izpostavlja visoko raven toplotnega ugodja.

Z izolacijo na zunanji strani dosežemo tudi ugodnejši temperaturni profil skozi konstrukcijo - nosilna konstrukcija je tako bolje zaščitena pred zunanjimi temperaturnimi vplivi, pri masivnih stenah pa lahko ostane izkoriščena njihova sposobnost akumulacije toplote.

Zakaj je izolacija praviloma na zunanji strani?

Toplotno izolacijo je sicer mogoče namestiti na zunanjo ali notranjo stran stene, v jedro konstrukcije ali v določenih primerih kombinirati več načinov, a po pojasnilih Eko sklada omogoča najugodnejši temperaturni profil skozi konstrukcijo. Nosilni zid ostane na topli strani izolacije in je bolje zaščiten pred zunanjimi temperaturnimi vplivi, pri masivnih stenah ostane omogočena akumulacija toplote, lažje pa je tudi preprečevati konstrukcijske oziroma materialne toplotne mostove.

Izolacija z notranje strani je gradbenofizikalno zahtevnejša, predvsem zaradi stikov notranjih konstrukcij z zunanjo steno in drugih mest, kjer izolacijskega ovoja ni mogoče preprosto nadaljevati.

Fasada mora hišo obleči čim bolj neprekinjeno

Pri izolaciji hiše ni pomembno samo, kateri material izberemo in koliko centimetrov ga vgradimo, saj je ena ključnih zahtev čim bolj sklenjen toplotni ovoj. Če posamezni deli ostanejo neizolirani ali so detajli izvedeni slabo, nastanejo oziroma ostanejo toplotni mostovi. Eko sklad med značilnimi kritičnimi mesti navaja območje temelja zunanje stene, stik medetažne konstrukcije in zunanje stene, druge stike zunanjih konstrukcij, križanja notranjih in zunanjih konstrukcij, obod oken in vrat ter različne preboje zunanjega stavbnega ovoja.

Kako pravilno izvesti toplotno izolacijo fasade pri starejši hiši

Toplotni most ne pomeni samo nekoliko večje izgube energije

Posledice so namreč lahko precej bolj obsežne. Na območju toplotnega mostu je toplotni tok proti zunanjosti povečan, zato se poslabša energijska bilanca stavbe in poveča potrebna energija za njeno uporabo. Toda Eko sklad opozarja še na pomembnejšo posledico: notranja površina konstrukcije se lahko lokalno tako ohladi, da se pojavi površinska kondenzacija vodne pare in posledično plesen. Pojavijo se lahko tudi madeži zaradi povečanega odlaganja prahu, večja temperaturna asimetrija v prostoru in slabše bivalno ugodje, v skrajnem primeru pa gradbenofizikalne in mehanske poškodbe materialov in konstrukcij ter dodatni stroški vzdrževanja.

Ena od napak: izoliramo steno, kritična mesta pa pustimo

Ko izboljšamo večji del toplotnega ovoja, posamezni nerešeni toplotni mostovi ne izginejo, ravno  nasprotno. Eko sklad tako opozarja, da se lahko njihov relativni vpliv po izvedbi dodatne toplotne zaščite celo močno poveča. Če torej zelo dobro izoliramo veliko površino zunanje stene, hkrati pa pustimo neizolirano betonsko preklado, rob plošče ali drug kritičen element, postane ta v sicer izboljšanem ovoju še izrazitejša šibka točka. Zato je treba ob prenovi fasade razmišljati tudi o coklu, stikih s streho, balkonih, napuščih, okenskih špaletah in drugih stikih konstrukcij.

Fasade in izolacije: Kako se izognemo napakam

Tudi vlaga poslabšuje toplotne lastnosti ovoja

Preden staro hišo preprosto »oblečemo« v novo fasado, moramo preveriti tudi njeno stanje. Eko sklad posebej opozarja, da so lahko navlaženi deli stavbnega ovoja sami po sebi toplotni most, saj se materialom zaradi navlaženosti poveča toplotna prevodnost. Če ima hiša težave z vlago, rešitev ni, da poškodbo zgolj prekrijemo z novim fasadnim sistemom, ampak je sočasno z drugimi ukrepi treba preveriti in po potrebi obnoviti zaščito stavbe pred vlago. To je še posebej pomembno pri starejših objektih, pri katerih so lahko vzroki težav povezani s temelji, hidroizolacijo, zamakanjem ali drugimi konstrukcijskimi pomanjkljivostmi.

Samo fasada ni dovolj, če imamo v hiši vlago in druge podobne težave. Foto Hanifmuhammadb/Shutterstock

Kaj pa streha in podstrešje?

Dejstvo, da lahko skozi zunanje stene izgubimo velik delež toplote, še ne pomeni, da moramo prenovo vedno začeti pri fasadi. Eko sklad med ključnimi deli toplotnega ovoja posebej obravnava tudi toplotno zaščito strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru in toplotno zaščito talnih konstrukcij.

Pri hiši z neogrevanim podstrešjem je zato treba preveriti predvsem mejo med ogrevanim in neogrevanim delom stavbe; če podstrešja ne uporabljamo kot ogrevan bivalni prostor, je lahko smiselno toplotno zaščititi strop zadnje ogrevane etaže. Če je podstrešje ogrevano oziroma ga nameravamo urediti za bivanje, pa mora toplotni ovoj praviloma potekati po strešni konstrukciji.

Bistveno je torej, da določimo, kateri prostori bodo ogrevani, in okoli njih ustvarimo čim bolj neprekinjen toplotni ovoj.