V teh dneh je veliko govora o novem tarifnem sistemu oziroma spremenjenem obračunavanju omrežnine, ki naj bi dolgoročno razbremenila električna omrežja in botrovala bolj ekonomični ter trajnostni porabi elektrike. O spremembah smo že pisali tukaj, zaradi mnogih vprašanj, ki smo jih po objavi članka prejeli v uredništvo, pa smo se ponovno obrnili na energetskega svetovalca Ludvika Hriberška, da se v temo še dodatno poglobimo in raziščemo, kaj nov tarifni sistem za odjemalca pomeni v praksi. 

PREBERITE ŠE: NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA OMREŽNINE ZAMAKNJEN NA JULIJ 2024

"Uporabniki električne energije moramo postati aktivni odjemalci, da bomo s prilagajanjem odjema prispevali k optimizaciji distribucijskega in elektroenergetskega sistema. Vsi skupaj moramo doseči razbremenitev omrežja v času, ko je le to najbolj obremenjeno z vidika električne energije in moči," pojasnjuje strokovnjak. Pri tem nam je v pomoč tabela časovne porazdelitve časovnih blokov po sezonah, obdobjih in urah, ki si jo lahko ogledate spodaj. Časovnih blokov bo namreč pet - v vsaki sezoni štirje, vsak dan pa trije. V časovnem bloku 1 bo cena najvišja, v časovnem bloku 5 bo cena najnižja."

Primer bralca: Če bo polnil električni avto, istočasno ne bo smel uporabljati pralnega stroja?

Za boljše razumevanje nam je svetovalec situacijo obrazložil na primeru bralca Darka, ki se je na naše uredništvo obrnil z naslednjim vprašanjem. Ugotavlja namreč, da v bloku 1, ki je »prime time« med delavniki, ne bo smel polniti svojega električnega avtomobila, saj se ta polni z močjo 11 kW, dogovorjena moč v tem bloku pa znaša samo 10 kW. V primeru, da bi avto v tem času vseeno polnil, ga bodo zadeli penali. Če pa bo avto hotel polniti ponoči, v času, ko velja blok 3 in omejitev 14 kW, to zanj pomeni, da ima ob polnjenju avta »prostora« samo še za denimo gretje vode v kuhalniku, za istočasno uporabo sušilnega ali pralnega stroja pa ne. Spodaj dodajmo tudi Darkov primer dogovorjene obračunske moči po blokih.

"Za primer Darka in drugih uporabnikov do 43 kW, velja prehodno obdobje, zato se situacija zanje v naslednjih dveh letih ne bo veliko spremenila. Presežna obračunska moč se za leto 2024 in 2025 za uporabnike sistema s priključno močjo do vključno 43 kW, ki ne bodo spremenili s strani distributerja določene dogovorjene moči, ne bo obračunala. Dogovorjeno moč lahko uporabnik spremeni pisno, po elektronski ali navadni pošti, na naslov družbe ali preko portala Moj elektro," razlaga Hriberšek in poudarja, da v tem prehodnem roku ne smemo ostati pasivni, temveč se moramo pravilnih navad porabe privaditi do leta 2026.

O porabi bomo ažurno obveščeni

Distribucijski operater mora uporabnika sistema mesečno seznanjati s prekoračitvami obračunske moči in stroški, ki bi nastali, če bi se omrežnina za presežno moč zaračunala. Navedene informacije bodo opredeljene na računu ter na portalu Moj Elektro. Tako bomo imeli odjemalci dovolj časa, da se seznanimo z možnostjo prilagajanja dogovorjene moči in s tem neposrednega vpliva na višino stroška za omrežnino. "Če (zgoraj omenjeni op.a.) bralec Darko ne bo spreminjal bivalnih navad, mu bo operater obračunaval omrežnino na podlagi dosedanje predvidene moči," pojasnjuje svetovalec.

Seveda spremembe, ki so pomembne za gospodinjstva, obstajajo in se moramo nanje pripraviti vnaprej, dodaja Hriberšek. "Morebitno preseganje dogovorjene moči v posameznem časovnem bloku, ki se spremlja v 15-minutnem intervalu, lahko gospodinjski odjemalec predvidi, če preprosto sešteje moči naprav oziroma njihovih trošil, ki jih bo sočasno aktiviral. Takih naprav v gospodinjstvu ni veliko. Sočasna uporaba v največjem možnem obsegu je navadno redkost, zato je nadzor izvedljiv brez večjih težav," nadaljuje. Te informacije bodo sicer ves čas na voljo končnim odjemalcem na spletnih straneh agencije (www.uro.si). "To pomeni, da bodo lahko z manjšim ali večjim časovnim zamikom vključitve določene naprave brez težav uporabljale omrežje znotraj dogovorjene moči," pojasnjuje energetski svetovalec.

Sončna elektrarna in toplotna črpalka kot pametni investiciji

V zadnjem času je marsikateri prebivalec Slovenije vložil že precej razmisleka, pa tudi denarja v energetsko učinkovitost. Pogosta investicija pri nas sta predvsem toplotna črpalka in domača sončna elektrarna oziroma sončne celice, kar se zdi našemu sogovorniku dobra izbira, ki se dolgoročno - tudi po novem tarifnem sistemu - izplača. "V Sloveniji je veliko investitorjev izvedlo male sončne elektrarne, ki delujejo po sistemu letne neto meritve, kar je res velika ugodnost. Pri večini investitorjev v male sončne elektrarne med 8 -13 kW moči se investicija povrne v manj kot desetih letih. Energetski svetovalci imenujemo investicijo v toplotno črpalko in malo sončno elektrarno kot idealen par," je prepričan sogovornik.

PREBERITE ŠE: RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE SONČNIH ELEKTRARN ZAPRT, NOV PREDVIDOMA MARCA 2024

Male sončne elektrarne v času višje sezone med novembrom in februarjem proizvedejo manj električne energije, zato Hribernik poudarja: "Za vse tiste, ki smo v male sončne elektrarne investirali pravi čas in si zagotovili letne neto meritve, je to velika prednost. Tudi za tiste, ki že imajo soglasje za priključitev, in bodo malo sončno elektrarno imeli izvedeno in dano v omrežje do konca leta 2024, bo ostal sistem net metering letnega obračuna."

Raba električne energije v prihodnosti vse večja

Zavedati se moramo, da bo v prihodnje raba električne energije vse večja, zato se mora vsak posameznik nujno naučiti optimizirati rabo v posameznem časovnem bloku. Nikakor namreč ne smemo prezreti dejstva, da bo v prihodnje cena omrežnine v večji meri odvisna od moči. V primerjavi z dosedanjo delitvijo stroškov omrežja gre torej za večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifno postavko za energijo. Tarifne postavke omrežnine za prenos oziroma distribucijo bodo s strani Agencije za energiji RS določene za posamezni časovni blok. 

Pri oblikovanju cene je poudarek na komponenti moči, saj so stroški omrežja povezani predvsem z njegovo zmogljivostjo in končno obremenitvijo. 

Kdaj je smiselno dogovorjeno obračunsko moč zmanjševati? 

"Sprememba dogovorjene moči je smiselna, če pretekli podatki, na podlagi katerih je bila izračunana dogovorjena moč, ne odražajo režima odjema v prihodnosti," odgovarja svetovalec. 

"Zmanjšanje dogovorjene obračunske moči je na primer smiselno tudi, če analiza 15-minutnih končnih moči pokaže, da je ta določena na podlagi tako imenovanih osamelcev. Takšen primer bi bilo gospodinjstvo, ki trikrat letno v višji sezoni s sočasno uporabo več naprav (npr. pečice, opekača, kuhalnika vode, pralnega, sušilnega in pomivalnega stroja, sušilnika za lase in toplotne črpalke) ustvari najvišje tri 15-minutne konice moči v obdobju opazovanja za določitev dogovorjene obračunske moči. V vseh ostalih obdobjih pa ni tako obsežne sočasne uporabe, zaradi česar so naslednje največje konice tudi za nekaj kilovatov nižje. V tem primeru je ob upoštevanju, da se raba energije ne bo bistveno spremenila, smiselno prilagoditi s strani operaterja predlagano obračunsko moč."

Nov tarifni sistem od odjemalca zahteva prilagoditve

Odjemalec mora prepoznati vzroke za osamele konice in imeti zanje ustrezno rešitev oziroma sprejeti ukrepe, ki bodo sočasno uporabo bremen zmanjšali. Če kljub nameram odjemalca za zmanjšanje moči pride do preseganja dogovorjene moči, odjemalec za vsak 15-minutni presežek moči plača dodaten znesek, določen s tarifo za presežno moč. Če bo presežkov malo, bodo koristi zmanjšanja dogovorjene obračunske moči večje od stroškov plačila presežne moči. Drugi primer smiselnega zmanjšanja dogovorjene moči pa bi bil, ko se delovanje nekega porabnika, ki pomembno vpliva na konično obremenitev, sistematično prestavi v obdobje nižje obremenitve omrežja (na primer z uporabo časovne stikalne ure za vtičnico).

Pri prilagoditvi obračunske moči gre večinoma za odločitev za prehod v aktivni odjem. To pomeni, da je treba svojo rabo energije aktivno spremljati in jo nadzirati. Rabe energije ne prepuščamo več naključju, temveč jo aktivno obvladujemo, po možnosti z uporabo ustreznih tehnologij. 

Kako pa je s prekoračitvami? "Dogovorjeno obračunsko moč lahko odjemalec prekorači kadarkoli, saj ga pri tem omejuje le naprava za omejevanje toka glede na določeno priključno moč v soglasju za priključitev," odgovarja Hriberšek. "Vendar se mu bo vsaka prekoračitev ustrezno obračunala pri naslednjem mesečnem računu za omrežnino. Dogovorjena obračunska moč se bo morebitnim prekoračitvam prilagodila za vsako naslednje koledarsko leto, če odjemalec predlagane obračunske moči ni spreminjal."

Prekoračitve v nekaterih časovnih blokih lahko pomenijo večji strošek

Prekoračitve dogovorjene obračunske moči sicer ne povzročijo pomembnejših dodatnih stroškov, če se zgodijo v času nižje obremenitve sistema, ko nastopajo časovni bloki z nizkimi tarifnimi postavkami. Številne prekoračitve v dražjih časovnih blokih pa lahko pomembneje povišajo stroške omrežnine, tudi nad raven stroškov omrežnine, ki bi jih končni odjemalec imel, če ne bi prilagodil obračunske moči. Zato je priporočljivo, da se k zmanjšanju obračunske moči pristopi z ukrepi, ki so avtomatizirani in nadzirani.

Račun za omrežnino bo, tako kot je to v večini primerov tudi obstoječe stanje, sestavni del računa za električno energijo, ki ga odjemalci prejemajo vsak mesec. Obračunski del, ki se bo nanašal na omrežnino, bo nekoliko razširjen, saj bo prikazoval omrežnino za energijo in omrežnino za dogovorjeno moč za več časovnih blokov. Če bo odjemalčeva dosežena moč večja od dogovorjene obračunske moči, pa bo prikazana tudi omrežnina za presežno moč, oziroma bo podana informacija o morebitnih stroških za merilno mesto s priključno močjo manjšo ali enako 43 kW, ki dogovorjene obračunske moči niso spremenili.

Spremembe so torej neizogibne in od nas zahtevajo aktivno vključevanje, izobraževanje in angažiranost. "Zavedamo se, da je za marsikoga, celo za nas, energetske svetovalce, nov tarifni sistem zahteven. Vendar pa se moramo zavedati, da moramo vsi s svojim znanjem, veščinami in izkušnjami biti aktivni odjemalci električne energije iz omrežja, ki ima in bo imelo določeno zmogljivost tudi v prihodnosti. Če kot skupnost vlagamo v izgradnjo in obnovo elektro omrežja, bomo naše porabnike lahko uporabljali. Če pa bomo sistem v določenih obdobjih preobremenili, bomo zato plačali. Kot če prevozimo omejitev na cesti," še opozarja sogovornik.