

Če ste se tudi vi spraševali, kaj je energetsko bolj učinkovito - vrata med prostori pustiti odprta ali jih zapirati, strokovnjaki pojasnjujejo, da odgovor ni tako enoznačen, kot se morda zdi na prvi pogled. V obzir je namreč treba vzeti različne tipe ogrevanja, izolacijo stavbe in tudi načine, kako zrak kroži po prostoru. Prav zato strokovnjaki radi poudarjajo, da je pravilen odgovor odvisen od primera do primera.
Sodobni sistemi ogrevanja, zlasti centralni sistemi HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija), so zasnovani tako, da toploto proizvajajo na enem mestu in jo nato razporejajo po celotnem domu. Pri tem se zanašajo na nemoten pretok zraka med prostori. Če so notranja vrata stalno zaprta, lahko to omeji pravilno kroženje zraka, povzroči temperaturna nihanja in dodatno obremeni ogrevalni sistem. Ta mora zato delovati dlje ali z večjo močjo, da doseže želeno temperaturo.
Energetski svetovalci v ZDA in Združenem kraljestvu v strokovnih člankih zato poudarjajo, da centralni sistemi praviloma delujejo učinkoviteje, če so notranja vrata odprta, saj je porazdelitev toplote bolj enakomerna, sistem pa deluje bolj stabilno in energetsko bolj varčno.

Zgodba se spremeni, kadar ogrevamo le en prostor, na primer dnevno sobo s kaminom ali pečjo na drva. V tem primeru je zapiranje vrat praviloma smiselno, saj toplota ostane tam, kjer jo ustvarjamo, in se ne izgublja v hladnejše, neogrevane prostore.
To velja zlasti za starejše hiše s slabšo izolacijo, kjer se toplota hitro izgublja skozi hladne stene, tla ali okna. Če v takšni hiši pustimo vrata odprta z namenom, da bi se toplota iz enega prostora razporedila po celotnem domu, pogosto dosežemo ravno nasprotno – nikjer ni zares toplo, poraba energije pa se poveča.
Strokovnjak pojasnjuje: »Vsaka stavba je unikat, razlike pa so lahko občutne«
Koliko zaprta oziroma odprta vrata vplivajo na učinkovitost ogrevanja znotraj hiše, smo povprašali tudi Matjaža Valenčiča, dipl. inž. str. in neodvisnega energetskega strokovnjaka. Kot pravi, je vsaka stavba unikat, zato odgovor na vprašanje, ali je notranja vrata bolje zapirati ali puščati odprta, ni povsem enoznačen.
»Tradicionalne stavbe pogosto ne tesnijo dobro – skozi rege zaprtih oken in druge odprtine v stavbo prodira svež zrak, notranji zrak pa izhaja. Temu pravimo naravno prezračevanje, ki je odvisno od velikosti reg, tesnosti notranjih vrat, temperaturne razlike med zunanjostjo in notranjostjo ter vetra. V takšnih stavbah in ob ekstremnih vremenskih razmerah je priporočljivo zapirati tudi notranja vrata. Če se z zapiranjem notranjih vrat zmanjša ali odpravi prepih, je namen dosežen. Prezračevalne izgube so v takšnih stavbah precejšnje, zato lahko dosledno zapiranje notranjih vrat – če so ta tesna in opremljena s pragom – zmanjša stroške ogrevanja tudi do 20 %,« pojasnjuje in dodaja, da je pri sodobnih stavbah situacija drugačna: »Pri novejših, sodobnih stavbah zapiranje notranjih vrat običajno ne ustvarja bistvene razlike. Notranja vrata so večinoma netesna (brez pragov ali spodrezana), kar omogoča kroženje zraka med prostori. Poleg tega imajo takšne stavbe pogosto mehansko prezračevanje z vračanjem toplote, pri katerem v bivalne prostore prihaja svež zrak, iz obremenjenih prostorov pa odhaja nečist zrak, pri čemer toplota ostaja v stavbi.«
Pri odločanju kaj je v vašem primeru bolje, igra ključno vlogo tudi starost in zasnova stavbe. V starejših hišah z manj učinkovito izolacijo je zapiranje vrat pogosto smiselna strategija, saj preprečuje hitro razprševanje toplote v hladne prostore. V sodobnih, dobro izoliranih hišah pa so temperaturne razlike med prostori manjše, toplotne izgube počasnejše, zato odprta vrata pri centralnem ogrevanju praviloma ne pomenijo večje porabe energije, pogosto celo obratno.
Kaj je torej najbolj energetsko učinkovito?