Po podatkih, ki smo jih dobili z direktorata za okolje na MOP, največji delež odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva: v EU pride iz njih kar 42 % celotne odpadne hrane, kar je v povprečju okoli 76 kg na prebivalca in kar predstavlja 46 % emisij toplogrednih plinov zaradi odpadne hrane.
Vzroki za nastanek takšnega obsega odvržene hrane so predvsem: nakup prevelikih količin, še posebej kot posledica posebnih ponudb; večji nakup pokvarljivega blaga (npr. sadja in zelenjave) kot del zdravega prehranjevalnega vzorca in eksperimentiranja; čiščenje shramb, hladilnikov in zamrzovalnikov z odstranjevanjem starih, pozabljenih ali neželenih živilskih proizvodov; visoka občutljivost na higieno živil in datumi na označenih živilih; prekomerna priprava hrane na splošno; nezadovoljstvo z okusom hrane, predvsem pri otrocih (po raziskavi Food Behaviour Consumer Research, opravljeni leta 2006).
Vsako gospodinjstvo lahko s preprostimi ukrepi poskrbi, da hrana ne postane odpadek (nakupovanje »po pameti«, pravilno shranjevanje hrane, preverjanje rokov uporabnosti, kuhanje ustreznih količin). Dober primer gospodarnega ravnanja s hrano je bila denimo uporaba starega kruha za vrsto tradicionalnih jedi v različnih deželah: v panzanello v Italiji, pain perdu v Franciji, bread puding v Veliki Britaniji.
V okviru tedna zmanjševanja odpadkov bo MOP organiziralo okroglo mizo, na kateri bo med drugim predstavilo tovrstno prakso v Avstriji, vse, ki ste pripravljeni sodelovati v spletni anketi o zavrženi hrani, s katero želi oceniti stanje v Sloveniji, pa vabi na to spletno stran.
Več o problemu zmanjševanja odpadkov preberite v prispevku Evropski teden zmanjševanja odpadkov.