Nevarna dediščina prenov: azbest, visoki stroški odstranitve in črne točke v naravi

Azbesta je še vedno kar precej okrog nas, a je izginil iz javnih debat in tudi državnih evidenc, ki jih predvidevajo predpisi. Nekateri, ki prenavljajo stavbe, so se znašli v precejšnjih težavah, saj azbestnih plošč ne morejo odstraniti sami in jih kar oddati na bližnji komunali. Predpisan postopek ni poceni, zato azbest konča tudi na povsem neprimernih mestih.

Za nevarne odpadke v Sloveniji velja splošno pravilo, da jih ne smejo pospravljati kar sami povzročitelji. Pri prenovi stavbe so po uredbi povzročitelji odpadkov namreč lastniki stavbe. »Oddajanje odpadkov, ki vsebujejo azbest, je v našem Zbirnem centru na Barju oziroma RCERO Ljubljana od 1. februarja letos plačljivo, in sicer po veljavnem ceniku za vse uporabnike (417,6 evra na tono brez davka),« pravijo v ljubljanski VOKA Snagi.

Kot dodajajo, se morda na prvi pogled ravnanje s temi odpadki zdi nekoliko zapleteno, vendar je treba poudariti, da gre za nevarne odpadke, za katere je vlada že pred precej leti predpisala posebne pogoje za odpravo ali zmanjšanje emisije azbestnih vlaken v okolje pri prevzemu teh odpadkov, njihovem prevozu, obdelavi in odstranjevanju. Ti odpadki morajo zato biti pri oddaji ustrezno pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo; navodila o tem so vedno dosegljiva tudi na spletnih straneh podjetja.

Svetovalnica: Sosedje se ne zmenijo za nevarno streho - kako naj ukrepam

»Ker gre v tem primeru tudi za nekomunalne odpadke, za katere praktično ne obstajajo druge možnosti nadaljnjega ravnanja kot varno in kontrolirano odlaganje, ki ob upoštevanju omejenega razpoložljivega prostora na našem odlagališču na Barju praviloma predstavlja tudi visoke stroške, smo prepričani, da je na ta način mogoče razumeti spremembo naše cenovne politike na tem področju. Pri tem se močno zavedamo, da je stalno ozaveščanje o nevarnosti nelegalnega odlaganja azbesta nujno,« še pravijo v VOKA Snagi.

Najelegantnejša in tudi zakonita pot za odstranitev azbestnih plošč je zamenjava strehe. V Sloveniji ima dovoljenje za ustrezno odstranitev azbestne strehe več kot 160 podjetij - seznam najdete tukaj, večina med njimi pa se ukvarja tudi z namestitvijo nove strehe. Seveda bodo odstranitev, prevoz in oddajo azbesta zaračunali. Koliko, je odvisno tudi od cen komunalnega podjetja.

Azbest srečamo tudi v naravi

Med izdelke, ki vsebujejo azbest, sicer spadajo salonitne plošče, azbestno-cementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi in drugo. Azbest je bil namreč ob odkritju prepoznan kot lahek negorljiv in dobro izolativen material, šele kasneje so ugotovili, da so njegova vlakna izjemno nevarna in tudi rakotvorna.

Visoki stroški in zapleteni postopki odstranjevanja so eden glavnih razlogov, da azbestne plošče pogosto končajo na divjih odlagališčih v naravi. Foto Ljubo Vukelič/Delo

Zato je azbestne odpadke ob oddaji treba pripraviti skladno z navodili, zapisanimi v Uredbi o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Navodila pravijo, da morajo biti trdno vezani azbestni odpadki pred odstranjevanjem pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo, tako da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju. Za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 milimetra ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 milimetra.

Zaupajte strokovnjakom

V Sloveniji iz delovnega in življenjskega okolja še zdaleč nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato azbestne odpadke ob pomladanskih čistilnih akcijah pogosto najdemo neustrezno odložene oziroma odvržene v naravi.

Azbestna vlakna so rakotvorna, predvsem njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje. Zato azbestnih odpadkov, niti manjših količin, ne odstranjujemo, če nismo posebej ustrezno opremljeni. Otroci naj v nobenem primeru ne pobirajo azbestnih odpadkov.

Osebna varovalna oprema je potrebna ne le za lastno varnost, ampak tudi zato, da na obleki, koži, laseh, obrazu, ne prenašamo azbestnih vlaken okrog in domov ter s tem izpostavljamo še drugih oseb, zlasti otrok. Zato morajo tudi delavci, ki odstranjujejo azbestne plošče imeti varovalne delovne obleke s pokrivalom za enkratno uporabo, delovne gumijaste rokavice, gumijaste škornje brez vezalk, obrazno polmasko s filtrom P2 ali P3 za varovanje dihal. Pri delu na višini sta nujna še čelada in varovalni pas.

Manjših kosov azbestnih odpadkov in njihovega drobirja nikoli ne pometajte, saj s tem azbestna vlakna prašite v okolje. Previdno jih polagajte v posebne predpisane vreče ali ovijte s folijo.