Tekstil je v zabojnikih za mešane odpadke prepovedan: preverili smo, kam ga moramo odlagati

Z lanskim letom je v Sloveniji v veljavo stopila pomembna sprememba na področju ravnanja z odpadki, ki zadeva prav vsako gospodinjstvo. Od 1. januarja 2025 je skladno z evropsko direktivo obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, kar pomeni, da oblačil in drugega tekstila ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke.

Kaj točno pravi zakonodaja?

Pravila, ki so v veljavo stopila že lansko leto, niso priporočilo, temveč zakonska obveznost, ki izhaja iz slovenske zakonodaje in evropskih ciljev na področju krožnega gospodarstva. Ključen dokument je Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba o odpadkih, ki v 18. členu določa:

»Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla in tekstila je treba zbirati ločeno in jih ločeno oddajati ali prepuščati.«

S tem je tekstil uradno izenačen z drugimi odpadki, ki jih že leta ločujemo. Odlaganje oblačil v črni zabojnik po novem ni več dopustno, ne glede na to, ali gre za še nosljiva oblačila ali dotrajan tekstil.

Zakaj so mladi nehali likati oblačila

Kakšne so kazni? 

Uredba o odpadkih predvideva tudi sankcije za tiste, ki obveznega ločenega zbiranja ne bodo upoštevali. Pravna oseba, ki ne zbira ločeno odpadkov iz papirja, kovin, plastike, stekla ali tekstila, je lahko kaznovana z globo od 5.000 do 15.000 evrov, za samostojne podjetnike so predvidene globe v višini od 3.000 do 10.000 evrov, odgovorne osebe pa so lahko kaznovane z globo od 1.000 do 2.500 evrov.

Čeprav se nadzor nad gospodinjstvi uvaja postopno, je sporočilo zakonodaje jasno: tekstil ne sodi več med mešane komunalne odpadke.

Kaj še (izjemoma) spada v mešane komunalne odpadke?

Med mešane komunalne odpadke se lahko kljub vsemu odvrže tisti tekstil, ki ga ni mogoče predelati, ponovno uporabiti ali reciklirati. To so na primer močno umazani kosi tekstila, ki jih ni mogoče očistiti, manjši ostanki oz. koščki tekstila, ki nastanejo pri gospodinjskih opravilih, ter podobni materiali, za katere obdelava ni več smiselna. Vse ostalo; oblačila, rjuhe, brisače, krpe, tudi če so dotrajane, sodijo med ločeno zbran tekstil in ne več v črni zabojnik.

Kam zdaj s tekstilom?

Tekstil, ki ni več primeren za uporabo, je treba oddati v zbirni center komunalnega podjetja, kjer je zanj predviden poseben zabojnik. Namen tega sistema je, da se tudi neuporaben tekstil usmeri v nadaljnjo predelavo ali reciklažo, namesto da konča med mešanimi odpadki.

Za ohranjen in še nosljiv tekstil pa ostajajo na voljo druge poti. Takšna oblačila lahko oddamo v zabojnike za rabljena oblačila, jih podarimo humanitarnim organizacijam, odnesemo v trgovine za ponovno uporabo ali vključimo v izmenjevalnice oblačil, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Pomembno je, da so oblačila čista in v stanju, primernem za ponovno uporabo.

Tekstil je od lanskega leta treba reciklirati in odlagati v temu namenjene zabojnike. Foto Fotorina/Shutterstock

Katere občine že imajo urejeno zbiranje tekstila?

Ločeno zbiranje tekstila v Sloveniji ni novost, ki bi nas presenetila preko noči, temveč nadgradnja sistemov, ki jih imajo številne občine vzpostavljene že več let. V večjih mestih in urbanih središčih, med drugim na Obali, v Mariboru, Kranjski Gori in širše po državi, tekstil že sprejemajo v zbirnih centrih, ponekod pa so na ekoloških otokih že nameščeni tudi posebni zabojniki za tekstil.

Ker se sistemi med občinami razlikujejo in se še dopolnjujejo, je priporočljivo, da občani preverijo spletno stran svoje komunalne službe, kjer so objavljene točne informacije o tem, kje in kako lahko tekstil oddajo v svojem kraju.

Tako osvežite oblačila, ki jih kupite v trgovini iz druge roke

Zakaj je prišlo do te spremembe?

Tekstilni odpadki predstavljajo enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa. Količine zavrženih oblačil iz leta v leto naraščajo, velik del tekstila pa še vedno konča na odlagališčih ali v sežigalnicah, čeprav bi ga bilo mogoče ponovno uporabiti ali predelati. Prav zato se je Evropska unija odločila za sistemsko ureditev, ki tekstil obravnava kot pomemben surovinski tok in ne več kot običajen odpadek.

Z obveznim ločenim zbiranjem želi zakonodaja spodbuditi bolj odgovorno ravnanje, zmanjšati okoljski odtis modne industrije ter omogočiti razvoj krožnega gospodarstva, v katerem imajo materiali daljšo življenjsko dobo. Nova ureditev tako ni le administrativna sprememba, temveč korak k bolj trajnostnemu načinu življenja.

Teh »hišnih ljubljenčkov« po novem ne bo več dovoljeno imeti doma