5. 10. 2017 | Besedilo: M. W.
Odprta vrata hidroelektrarne Brežice
5. 10. 2017 | Besedilo: M. W.
Če vas pot ta vikend zanese v Posavje, si lahko ogledate najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Vrata Hidroelektrarne Brežice, ki je poskusno začela obratovati prejšnji teden, bodo za obiskovalce odprta to soboto med 9. in 13. uro. Ogled bo mogoč v skupinah do 30 obiskovalcev.
Pretočno-akumulacijska elektrarna ima nazivno moč 45 megavatov, tri vertikalne agregate z nazivnim pretokom 500 kubičnih metrov na sekundo in pet pretočnih polj. Letna proizvodnja elektrarne, ki bo obratovala samodejno, brez posadke in daljinsko vodeno, bo v povprečju 161 gigavatnih ur, kar pomeni, da bo v slovenski energetski sistem prispevala dober odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, pojasnjujejo v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).
Poleg tega bo v energetskem sistemu imela še dve pomembni vlogi – z največjo akumulacijo na Savi bo preostalim spodnjesavskim hidroelektrarnam omogočala, da bodo lahko ob ohranjanju naravnega pretoka reke obratovale tudi v času večje porabe elektrike in višjih cen, v prihodnosti pa bo lahko delovanje prilagodila tudi čedalje večji proizvodnji električne energije iz sončnih elektrarn, ki sicer niha glede na vremenske razmere.
Dodana vrednost projekta, ki so ga začeli graditi marca 2014, je večja poplavna varnost Posavja. Brežiško akumulacijsko jezero je že zavarovalo del mesta Krško pred poplavami, zdaj se začenja še gradnja protipoplavnih zidov v Krški vasi in Velikih Malencah.
Brežiško akumulacijsko jezero je s 3,1 km² površine približno dvakrat večje od Blejskega (1,5 km²) in je druga največja akumulacija v državi. Največje umetno jezero je Ptujsko s 3,5 km² površine.
Celotna naložba v gradnjo hidroelektrarne Brežice bo brez davka dosegla 278 milijonov evrov, od tega je naložba v njen energetski del približno 118 milijonov evrov, v infrastrukturni del z vodno akumulacijo pa približno 160 milijonov evrov.
Verigo spodnjesavskih elektrarn, ki jo trenutno sestavljajo hidroelektrarne Boštanj, Arto-Blanca,krško in Brežice, so začeli graditi leta 2002. Njihova gradnja je skupaj stala nekaj manj kot 650 milijonov evrov brez davka. Gradnja zadnje v verigi, hidroelektrarne Mokrice ob slovensko-hrvaški meji, naj bi brez davka stala okrog 150 milijonov evrov. Graditi naj bi jo začeli prihodnje leto ali najpozneje leta 2019, kar pomeni, da bi bila veriga hidroelektrarn na spodnji Savi končana leta 2021 ali 2022.
