

Klimatska naprava sama po sebi ne povzroča prehlada, lahko pa izsuši in razdraži sluznico ter ob nepravilni uporabi poslabša počutje.
V vročih poletnih dneh si bivanje brez klimatske naprave težko predstavljamo. Ko nas po več urah v ohlajenem prostoru začne peči grlo, dražiti kašelj ali se pojavi občutek suhega in zamašenega nosu, pa hitro sklenemo, da smo zboleli zaradi klime.
Zdravnica Ema Cindro Kostelec, ki na Instagramovem profilu Med Zdravje medicinske teme razlaga na poljuden in nekoliko drugačen način, opozarja, da klimatska naprava sama po sebi ne povzroča okužbe. Lahko pa njena nepravilna uporaba ustvari razmere, v katerih se naše dihalne poti slabše počutijo.
Klimatska naprava nas ne more neposredno okužiti. Prehlad povzročajo virusi, ne nizka temperatura ali hladen zrak.
To pomeni, da zaradi samega sedenja v ohlajenem prostoru ne bomo dobili virusne okužbe. Lahko pa suh in hladen zrak razdraži sluznico nosu, žrela in oči, zato se pojavijo simptomi, ki jih hitro zamenjamo za začetek prehlada.
Klimatska naprava poleg hlajenja zrak pogosto tudi izsušuje. Posledice daljšega zadrževanja v takšnem prostoru so lahko:
Vlažna sluznica je pomemben del naravne zaščite dihal. Na njej so drobne migetalke, ki pomagajo odstranjevati sluz, prah in druge delce. Ko je sluznica presuha, je lahko ta obrambni mehanizem manj učinkovit.
To še ne pomeni, da bomo zaradi klime nujno zboleli. Okužba se lahko razvije šele ob stiku s povzročiteljem, na primer z virusom.
Težava ni le suh zrak. Če klimatska naprava ni redno očiščena in servisirana, se lahko v filtrih in drugih delih naprave kopičijo prah, umazanija ter mikroorganizmi.
Med delovanjem se lahko ti delci znova sproščajo v prostor, kar lahko še posebej moti ljudi z alergijami, astmo ali občutljivimi dihalnimi potmi.

Zato je pomembno redno čiščenje filtrov in vzdrževanje naprave po navodilih proizvajalca. Klima, ki zgolj kroži notranji zrak, prav tako ne nadomesti rednega zračenja prostorov.
PREBERITE ŠE: Klimatske naprave: pregled in čiščenje nujna enkrat na leto
Klime ni smiselno nastaviti na najnižjo možno temperaturo. Enotnega medicinskega pravila, koliko stopinj sme biti notranjost hladnejša od zunanjosti, sicer ni, vendar naj bo temperatura prilagojena počutju, zdravstvenemu stanju in dejavnosti ljudi v prostoru.
Za sedeče osebe se kot prijetno notranje okolje pogosto navaja temperatura med približno 22 in 26 stopinjami Celzija. Prostora praviloma ni smiselno hladiti bolj, kot ga pozimi ogrevamo.
Pomembno je tudi, da hladen zrak ne piha neposredno v obraz ali telo, saj lahko povzroča nelagodje, občutek prepiha in izrazito lokalno ohladitev.

Ob pogostem zadrževanju v klimatiziranih prostorih pomaga, da pijemo dovolj tekočine in redno prezračujemo. Suho nosno sluznico lahko po potrebi navlažimo tudi s fiziološko raztopino v obliki kapljic ali pršila.
Za prijetnejšo in varnejšo uporabo klime tako velja nekaj preprostih pravil: prostor hladimo zmerno, izogibamo se neposrednemu pihanju, skrbimo za čiste filtre ter spremljamo vlažnost in kakovost zraka.
Klima nas sama po sebi ne bo okužila, lahko pa ob neustrezni uporabi izsuši in razdraži dihalne poti ter povzroči simptome, ki jih pogosto zamenjamo za prehlad.