V luči podnebnih sprememb, današnje težnje po trajnostnem načinu bivanja in uporabi obnovljivih virov energije je ideja o lastni proizvodnji električne energije sila privlačna. O tem je tekla tudi beseda v tokratnem podkastu. 

Gre za zelo staro tehnologijo, razvoj gre predvsem v smeri izboljšanja izkoristka in cenejše proizvodnje.

»Postavljanje sončnih elektrarn ima pomemben delež v tej spremenjeni energetski paradigmi. Namreč, svetu je postalo jasno, da poganjanje našega planeta na fosilna goriva ni vzdržno. V okviru tega zavedanja je tudi gradnja sončnih elektrarn pri nas dobila svoj zagon, ki pa lahko tudi hitro usahne. Danes je namreč vse povezano z zakonodajo, in če je ta primerna, se zadeve odvijajo, zato je pomembno, da se tudi politični odločevalci zavedajo te teme. Sprejemati morajo namreč zakonodajo, ki na vseh ravneh pripomore, da bomo čim prej živeli v svetu, ki ga bo poganjala obnovljiva energija,« na politične odločevalce apelira Primož Tručl.

Pravilni izraz je sončni modul, ne panel.

»Ravno iz razloga čim manjše energetske potratnosti sva se z možem ob načrtovanju gradnje odločila za nizkoenergijsko hišo in stremela k čim večji samozadostnosti. Zakonodaja je bila zelo spodbudna, subvencije privlačne, tako, da smo sončno elektrarno vkalkulirali že ob načrtovanju objekta,« glavne razloge za odločitev za sončno elektrarno strne Mateja Tamše.

Spregovorili smo tudi o tem, kaj sploh je sončna elektrarna, kako deluje in kako je sestavljena.

Dotaknili smo se tudi predpriprave objekta na montažo sončne elektrarne, na koga se velja obrniti za samo izvedbo montaže sončne elektrarne, kakšen je postopek pridobivanja soglasij ter koliko časa traja. Ugotovili smo, da poleg klasičnih strešnih sončnih elektrarn obstajajo tudi tako imenovane 'balkonske elektrarne' do moči 600 W, ki jih lahko vsak uporabnik priklopi brez soglasja elektrodistribucijskega podjetja. 

Največ težav ni s samimi elementi sončne elektrarne (moduli in razsmerniki), pač pa zaradi nekakovostne izvedbe.

Beseda je tekla še o potrebni velikosti sočne elektrarne za enodružinsko hišo. Na tem področju je bila namreč pred kratkim uvedena sprememba: »Elektrarne bodo v prihodnosti nekoliko manjše, kot so bile do sedaj, bodo pa opremljene z baterijami. Današnje velike elektrarne namreč delajo velike viške poleti, pozimi pa kljub velikosti ne zagotavljajo dovolj velike količine proizvedene elektrike,« razloži Tručl.

Subvencija za elektrarno z baterijo je 10-krat višja (500 evrov na inštaliran kilovat) kot za elektrarno brez baterije.

Dotaknili smo se višine subvencij ter ocenili odstotek zneska, ki se povrne glede na višino investicije. Spregovorili smo še o pričakovani življenjski dobi posameznih gradnikov sončne elektrarne ter njihovem vzdrževanju. 

Odgovorili smo na dilemo možnosti izvedb sončnih elektrarn na večstanovanjskih objektih. Tručl poudari, da je to povsem mogoče ter dobrodošlo. Slovenska zakonodaja namreč omogoča skupnostno samooskrbo, v sklopu katere je mogoče, da se več merilnih mest napaja iz merilnega mesta, na katero je priključena sončna elektrarna. Za izvedbo je potrebno 75 % soglasje etažnih lastnikov, ki v enakem deležu sodelujejo tako v investiciji kot kasnejšemu obračunu porabe.

Pojem samozadostnosti je pogosto napačno razumljen. Nove elektrarne omogočajo kratkotrajno samozadostnost (za uro do dve elektrike), ni pa to samozadostnost v smislu, da ne bi več potrebovali električnega omrežja.

Pogovarjali smo tudi o prihajajočih spremembah, ki jih prinaša nov tarifni sistem. Ta naj bi imel sicer bolj negativen vpliv na običajne porabnike, se bo pa potencialno poznalo tudi uporabnikom sončnih elektrarn. Primož Tručl uporabnikom polaga na srce: »Mi ne vemo, koliko bo stala elektrika, v zadnjih dveh ali treh letih smo opazili velikanska nihanja cen. Če imaš svoj lastni vir elektrike, si bistveno bolj zaščiten pred temi nihaji. Sončna elektrarna pa je najbolj enostaven in najcenejši lasten vir. Mogoče ni najbolj tehnično superioren, lahko pa z majhnimi kasnejšimi adaptacijami do neke mere postane samozadosten vir in nas ščiti pred nihanji cen energentov.«

Pogovor smo strnili z osebno noto Mateje Tamše: »Kar se tiče našega življenjskega sloga smo zelo zadovoljni z odločitvijo za sončno elektrarno. Sploh v teh nestabilnih časih nam nudi neko stabilnost. Pričakovani stroški, ki jih imamo s hišo, so zelo stabilni in zaradi sončne elektrarne po mesecih ne odstopajo. To je neka varnost, ki smo jo od sončne elektrarne pričakovali.«

PREBERITE ŠE: DELOINDOM PODKAST: V VSAKI HIŠI NAJ BO KURIŠČE NA DRVA

NAPOVEDUJEMO
V naslednji epizodi Deloindom podkastov, ki bo na sporedu 18. junija, bomo govorili o pospravljanju in zanimivih navadah Slovencev. V studiu se nam bosta pridružili Tina Markun - prva certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi slavne Marie Kondo ter arhitektka in svetovalka za organizacijo doma Tjaša Justin, ki je razvila t.i. metodo "odhrčkavanja".
Vabljeni k poslušanju!