

O tem, kako pravočasno prepoznati težave, ne glede na to, ali ogrevamo s toplotno črpalko, plinom, drvmi ali peleti, smo se pogovarjali z Matjažem Valenčičem, neodvisnim energetskim strokovnjakom, ki je pojasnil, kdaj gre za normalen pojav in kdaj za jasen znak, da z ogrevalnim sistemom nekaj ni v redu.
Po besedah strokovnjaka se težave pogosto pokažejo precej neopazno, zaradi česa jih hitro spregledamo.
»Prvi znak je sprememba ogrevanja prostorov. Če so prostori segreti neenakomerno ali če sistem potrebuje bistveno več časa, da doseže želeno temperaturo, kaže na napako. Pozorni bodite na zvoke ogrevalnega sistema: žuborenje v radiatorjih pomeni zrak, kovinsko tolčenje ali praskanje pa napoveduje težave z ležaji obtočne črpalke ali kavitacijo zaradi prenizkega vodnega tlaka,« pojasnjuje Valenčič.
Zvoki, ki jih prej ni bilo, ali nenadna sprememba v načinu ogrevanja so torej jasen signal, da je vredno sistem preveriti.
Eden najzanesljivejših znakov, da nekaj ni v redu, je povečana poraba energije. Še posebej, če vremenski pogoji ostajajo podobni kot pretekla leta.
»Najboljši kazalnik je pretirano povečanje porabe energije. Redno beležite porabo energije za kurilno napravo (recimo mesečni odčitek plina, obratovalne ure oljnega gorilnika, raba elektrike toplotne črpalke ...) in povprečno zunanjo temperaturo. Če je pri podobnih vremenskih pogojih in načinu rabe stavbe raba energije večja kot pretekla leta, je očitno, da je ogrevalni sistem postal zapravljiv,« pojasnjuje strokovnjak.
Valenčič poudarja, da se energijska učinkovitost začne pri osnovnem spremljanju: »Kdor ne ve, kje zapravlja, bo težko zmanjšal rabo energije. Povečanje energijske učinkovitosti se začne pri beleženju rabe energije oziroma energijskem knjigovodstvu. Obstaja veliko brezplačnih aplikacij, kot je ‘Ocena energijske potratnosti’, ali preprosta Excel tabela, kjer beleženje mesečnih odčitkov (t.i. ‘energetski monitoring’) takoj pokaže odstopanja, še preden pride do drage okvare.«
Pomembno je ločiti med dejansko podražitvijo energenta in povečano porabo zaradi slabšega delovanja sistema. »Podražitev energenta se odraža v ceni enote energenta, ki jo kupite (recimo liter kurilnega olja), strošek ogrevanja pa je produkt cene in količine. Dobro je, da v energijskem knjigovodstvu beležite tudi cene energentov. Če je raba občutno višja, zapravljate.«
Težave se ne kažejo enako pri vseh vrstah ogrevanja, zato je dobro poznati tipične znake za svoj sistem. »Pri talnem gretju hladni deli tal kažejo na zamašene veje oziroma slab pretok v njih. Pri radiatorjih je tipičen znak ‘polovično’ gretje (ob priključkih je radiator vroč, na drugi strani hladen). Pri pečeh na drva pa na težave kažejo saje na steklu ali vonj po dimu v prostoru, kar je znak slabega vleka ali netesnosti. Uhajanje zgorelih plinov v prostor je smrtno nevarno! Pri rabi drv je pomembno še dodati, da dobro gorijo le suha drva.«
Strokovnjak obenem tudi dodaja, da veliko uporabnikov za težavo razglasi nekaj, kar je v resnici normalno delovanje sistema.
»Termostatski ventil ima običajno številke od 1 do 5. Jeseni ga nastavite na številko 3, če želite v prostoru 21 °C ali 4, če želite 24 °C. Čez nekaj dni preverite, če je ogrevanje zadostno. Če v prostoru ni približno 21 °C pri nastavitvi 3, je to znak, da je z ogrevalnim sistemom nekaj narobe, ne z nastavitvijo ventila.«

Podobno velja za suh zrak, hladen radiator ali temperaturne razlike po radiatorju: »Suh zrak ni napaka ogrevanja, temveč posledica pretiranega prezračevanja. Podobno velja za hladen radiator, ko je v prostoru dovolj toplo: v tem primeru namreč ne gre za napako, ampak za dejstvo, da se termostatski ventil preprosto zapre. Radiator, ki je hladen spodaj, ne nakazuje na napako, ampak na normalno delovanje. Napaka bi bila, če bi bil radiator zgoraj hladen ali hladen na nasprotni strani od priključkov.«
»Vsak ogrevalni sistem je rahlo netesen. Če tlak pade pod minimalno vrednost (verjetno 1,5 bara), je treba sistem napolniti na delovni tlak (verjetno 2 bara). Tak poseg enkrat letno je nekaj običajnega. Če pa tlak med segrevanjem hitro naraste in nato pade pod 1 bar, gre najverjetneje za okvaro v ekspanzijski posodi.«
»Čez poletje se na grelna telesa useda prah. Pred začetkom kurilne sezone je treba radiatorje očistiti, sicer se prah dviguje in povzroča neprijeten vonj.«
Kdaj je čas za serviserja?
Čeprav lahko marsikaj uredimo sami, obstajajo situacije, kjer odlašanje ni pametna odločitev. »Če tlak v ogrevalnem sistemu nenehno pada in morate sistem polniti pogosteje kot enkrat na sezono, je verjetno pokvarjena ekspanzijska posoda. Prav tako takoj pokličite servis, če opazite oljne madeže pod oljnim kotlom ali če plamen ugaša. Če toplotna črpalka ne greje in zunanja enota ostane zaledenela, lahko pomaga zgolj serviser.«
Ob tem strokovnjak še poudarja, da je »bolje preprečiti kot popravljati. Servis oljnega gorilnika naj vsako leto opravi redni pregled, serviser toplotne črpalke pa naj na dve leti preveri njeno delovanje.«