

V času vse pogostejših vročinskih valov postaja hlajenje domov pomemben del bivalnega udobja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da klimatska naprava ni vedno prva ali celo najbolj učinkovita rešitev. V številnih primerih lahko dobro zasnovani pasivni ukrepi znižajo temperaturo v domu za več stopinj, zmanjšajo potrebo po aktivnem hlajenju in občutno izboljšajo bivalno ugodje, medtem, ko imajo nekateri priljubljeni »triki«, ki jih ljudje uporabljajo med vročinskimi valovi, presenetljivo majhen učinek.
Osnovno pravilo poletnega hlajenja ni odstranjevanje toplote, temveč preprečevanje njenega vstopa v stavbo. Strokovnjaki s področja pasivnega načrtovanja stavb poudarjajo, da največ toplote poleti v hišo vstopi skozi okna, predvsem skozi južno, vzhodno in zahodno orientirane steklene površine. Največji učinek zato dosežemo z zunanjim senčenjem in zaščito pred neposrednim soncem, kot so zunanje žaluzije, rolete, polkna, tende, pergole, ter listavci in druga vegetacija, ki ustvarja senco. Zunanje senčenje namreč deluje bistveno bolje kot notranje zavese, saj je, ko sončni žarki preidejo skozi steklo, velik del toplote že v prostoru.

Ob prvem vročem jutru številni na stežaj odprejo okna v upanju, da bodo prezračili hišo, vendar to pomaga le, dokler je zunanja temperatura nižja od notranje. Ko se zrak zunaj segreje, odprta okna pogosto povzročijo ravno nasprotni učinek, saj začne vroč zrak segrevati stene, tla, pohištvo in druge materiale v hiši, ti pa nato toploto oddajajo še dolgo v večer. Pravilna strategija je zato preprosta; ponoči in zgodaj zjutraj intenzivno zračimo, čez dan okna zapremo, senčila pa spustimo še preden sonce doseže okna.
Dobro zasnovano navzkrižno prezračevanje je eden najučinkovitejših načinov pasivnega hlajenja. Če ima hiša okna na nasprotnih straneh stavbe, lahko ponoči namreč ustvarimo prepih, ki iz objekta odvaja nakopičeno toploto. Še posebej učinkovito je, kadar lahko topel zrak izstopa skozi višje odprtine, hladnejši pa vstopa skozi nižje.
Ventilatorji so med najbolj podcenjenimi napravami za poletno udobje.
Pri hlajenju okolice hiše imajo izjemno pomembno vlogo tudi rastline. Listavci poleti ustvarjajo senco, hkrati pa z izhlapevanjem vode hladijo okoliški zrak, saj raziskav kaže, da so lahko temperature v senčnih območjih okoli hiše občutno nižje kot na povsem izpostavljenih površinah. Če torej načrtujete ureditev okolice, je zasaditev dreves dolgoročno ena najbolj smiselnih investicij za izboljšanje poletnega udobja.

Ventilatorji so med najbolj podcenjenimi napravami za poletno udobje. Njihova prednost je nizka poraba elektrike in dejstvo, da izboljšajo občutek hladu na koži, pomembno pa je vedeti, da ventilator prostora ne hladi, temveč le znižuje občutek toplote. Zato ventilator ne bo rešil pregrete mansarde, bo pa občutno izboljšal bivalno udobje v prostoru, kjer temperatura še ni dosegla skrajnih vrednosti.
1. Notranje zatemnitvene zavese kot glavna zaščita
Čeprav imajo svoj učinek, ne morejo nadomestiti zunanjega senčenja.
2. Nepremišljeno odpiranje oken sredi dneva
Pri temperaturah nad 30 °C pogosto naredi več škode kot koristi.
3. Poceni prenosne klimatske naprave z odvodno cevjo
Mnoge naprave imajo razmeroma slabo učinkovitost, visoko porabo energije in omejen doseg hlajenja, zato je pred nakupom smiselno preveriti dejanske zmogljivosti in energijsko učinkovitost.
4. Hladen zrak brez zaščite pred soncem
Če sonce še vedno neposredno segreva okna in stene, bo moral vsak hladilni sistem delovati bistveno močneje.