Omejitve so del ukrepov proti zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina in proti posledicam energetske draginje. Medtem ko je evropska komisija za zdaj samo priporočila zmanjšanje hlajenja in ogrevanja prostorov, sta Italija in Španija prvi državi, ki sta za javne stavbe sprejeli zavezujoče ukrepe. V Italiji se ugiba celo o možnosti, da bi omejitve razširili na zasebne stavbe. Medtem ko je Italija zelo odvisna od ruskega zemeljskega plina, po porabi je druga največja uvoznica v EU, pa Španija večino tega energenta uvozi od drugod, največ iz Alžirije.

V Italiji kazni do 3000 evrov

V Italiji so dovolili, da je lahko najnižja temperatura hlajenih prostorov 27 °C, najnižje nastavitve na termostatu klimatskih naprav pa 25 °C. Pozimi naj javnih prostorov ne bi ogrevali na več kot na 19 °C, tako za hlajenje kot ogrevanje pa bodo dopustni odkloni za največ dve stopinji. Za kršitelje  omejitev, ki so za zdaj predvidene do 31. marca prihodnje leto, so predpisane kazni od 500 do 3000 evrov. Za bolnišnice omejitve ne bodo veljale.

V Španiji so za najnižjo temperaturo v klimatiziranih javnih stavbah prav tako določili 27 °C, najvišjo v ogrevanih pozimi pa 19 °C. Ta določila je treba upoštevati, »kjerkoli je to tehnično mogoče«. Prihranek pri klimatizaciji javnih stavb nameravajo doseči tudi z več dela od doma za javne uslužbence, nameščanjem energetsko učinkovite razsvetljave in množično namestitvijo sončnih kolektorjev na strehe javnih stavb.

Prispevam svoj delež
IEA, Mednarodna agencija za energijo, v kampanji Prispevam svoj delež  (Playing my part), s katerim poziva javnost k varčevanju, zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov ter k pomoči Ukrajini in planetu, navaja, da z nastavitvijo termostatov klimatskih naprav v  prostorih za 1 °C više zmanjšamo porabo električne energije skoraj za desetino, z znižanjem termostata pozimi za 1 °C pa porabo energije za ogrevanje zmanjšamo za 7 odstotkov.