Kako lahko preverite, ali so drva, ki jih kurite, ustrezna (in kakšna kazen vas lahko doleti, če niso)

Ko se temperature spustijo, v mnogih domovih ponovno zaslišimo prijetno prasketanje ognja. Po zadnjih dostopnih podatkih se kar 60 do 70 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji še vedno ogreva z napravami na drva, pri čemer so peči v povprečju stare okrog 20 let, tehnologija pa pogosto še starejša. Takšne naprave imajo slabši izkoristek in bistveno višje emisije kot sodobne, zato ima kakovost goriva - predvsem suhost lesa - velik vpliv na čistočo zraka.

Slovenija se kljub izboljšavam še vedno spoprijema z izzivi glede onesnaženosti zraka. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so mala individualna kurišča največji vir delcev PM2.5, ki so med najbolj škodljivimi za zdravje. Promet, ki ga pogosto krivimo za slabšo kakovost zraka, prispeva le manjši delež, ogrevalne peči in mokra drva pa precej večji, kot bi sprva pomislili. 

Kako torej prepoznati prepoznamo suha drva?

Suhost lesa lahko ocenimo na več načinov. Najbolj preprosto je opazovanje polen: suho poleno je lažje, svetlejše in ima na koncih drobne razpoke. Ko dve poleni trknemo skupaj, se sliši jasen, »zveneč« ton, medtem ko se mokra oglasijo »topo«. Najbolj natančno pa suhost preverimo z merilnikom vlage, ki pokaže, koliko vlage je v lesu. Strokovne smernice za učinkovito zgorevanje sicer velevajo, da les, primeren za kurjavo, vsebuje manj kot 20 odstotkov vlage, idealno pa je, da se ta giblje med 12 % in 17 %.

Dober pokazatelj kakovosti kuriva je tudi dim iz dimnika: skoraj prozoren dim pomeni dobro zgorevanje, gost bel ali siv dim pa skoraj vedno nakazuje na neustrezno posušena drva ali nepravilno kurjenje.

PREBERITE ŠE: Kako preveriti suhost drv brez dodatnih stroškov

Idealna količina vlage v drvih se giblje med 12 in 17%. Foto: Mahc/Shutterstock

Kako drva pravilno sušimo?

Za suha drva je potreben čas. Najbolje je les razrezati in razcepiti spomladi, ko se začne toplo in vetrovno vreme, prav tako pa se razcepljena drva sušijo dvakrat ali trikrat hitreje, kot cela polena. Shranjujemo ga na zračnem, dvignjenem mestu, približno 20 ali 30 centimetrov nad tlemi, saj vlaga z zemlje zlahka prehaja v les. Drva naj bodo pokrita le po vrhu, stranice pa naj bodo odprte, da se zrak prosto pretaka med poleni.

Kakšne so kazni za kurjenje neustreznih goriv?

Kurjenje vlažnih drv, lakiranega lesa, odpadkov, embalaže, plastike in drugih neprimernih materialov je v Sloveniji prepovedano. Takšno kurjenje ne škoduje le okolju, ampak tudi zdravju ljudi v neposredni bližini, saj se z njim v okolje sproščajo strupene snovi, ki lahko preidejo tudi v bivalne prostore.

Kazni za neustrezno kurjenje določajo občinski odloki, ki se med občinami razlikujejo, je pa v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav zapisano, da:

• upravljavec kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, plača globo od 2.000 do 5.000 evrov,
• odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, plača globo od 500 do 1.000 evrov,
• upravljavec kurilne naprave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (posameznik), plača globo od 200 do 400 evrov.

Kako pogosto morate čistiti dimnik in vzdrževati peč za učinkovito ogrevanje

Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje, v praksi pa je dimnikarska služba po zakonodaji dolžna poročati pristojnim organom, če pri pregledu opazi kurjenje neustreznih goriv ali slabo stanje naprave, zato prekrška ni težko ugotoviti.