Kako pogosto morate čistiti dimnik in vzdrževati peč za učinkovito ogrevanje

Z rednim vzdrževanjem ogrevalnega sistema, najpozneje pred začetkom kurilne sezone, si pozimi prihranimo marsikatero presenečenje – slabosti odpravimo, preden bi nas kurilna naprava pustila na cedilu, zagotovimo optimalno zgorevanje in zmanjšamo vpliv na okolje. Če je naša kurilna naprava priključena na dimnik, je najprej smiseln dimnikarski pregled.

Redni dimnikarski pregled je potreben, če imamo plinsko peč ali peč na kurilno olje, lesno biomaso ali drugo trdno gorivo priključeno na dimovodno napravo. Če bomo imeli ob rednem servisu ogrevalnega sistema že dimnikarski zapisnik, bo serviser lahko takoj odpravil morebitne pomanjkljive nastavitve. Rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem peči in gorilnika, je nam­reč dober le, če sta dim­nik in peč temeljito očiščena, vitalni deli, za katere skrbi serviser, pa prav nastavljeni. Dimnikar bo ob rednem pregledu kurilne naprave preveril tako dim­nik kot peč ter oba očistil sajastih katranskih in drugih oblog, izmeril bo ustreznost dovoda za zgorevalni zrak ali količinsko zadostnost zraka za zgorevanje, če ga kurilna naprava jemlje iz prostora, pri plinskih in oljnih pečeh za centralno ogrevanje pa opravil tudi meritve emisije dimnih plinov. Merijo se ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, preostali ogljikovodiki, prah in sajavost.

Mrzel radiator? Tako ga hitro odzračite in spet ogrejete dom

Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je predpisana. Vse peči, vezane na dimovodne naprave, je treba pregledati enkrat na leto, pogostost čiščenja pa je pri malih kurilnih napravah (to so tiste, katerih moč ne presega 50 kW; v družinskih hišah so navadno pod to vrednostjo) odvisna od vrste goriva. Male kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva, ki redno obratujejo, je treba čistiti enkrat v kurilni sezoni, male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20-odstotnimi toplotnimi izgubami z dimnimi plini dvakrat v kurilni sezoni, peči na trdna goriva, ki imajo več kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, pa je treba v primorskih občinah očistiti trikrat v kurilni sezoni in v drugih delih Slovenije štirikrat, s presledki najmanj dveh mesecev.

Čiščenje saj

Pri kotlu lahko sami preverimo, ali je obložen s sajami, nekateri lastniki se tudi sami lotijo čiščenja, ki pa ga je pri debelih oblogah bolje prepustiti dimnikarski službi. Sajaste obloge močno zmanjšujejo prehod toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Milimeter debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, pri zanemarjenih kotlih celo do 15 odstotkov.

Obloge tudi zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hlad­nejših površinah skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Najbolj trdovratne obloge je treba odstraniti s strgali in žičnimi krtačami, pri manj umazanih kotlih pridejo v poštev tudi kemična sredstva, vendar je zaradi njihove škodljivosti in nevarnosti bolje, da delo opravita dimnikar ali serviser kotla.

Sajaste obloge v kurišču močno zmanjšujejo prehod toplote na ogrevalni medij. Foto Igor Paszkiewicz/Shutterstock

Pregled in čiščenje dimnih tuljav prav tako prepustimo dimnikarju. V njih se lahko naberejo mastne saje ali katranske obloge, redno čiščenje v skrajnem primeru varuje pred dimniškim požarom, sicer pa pripomore k učinkovitejši rabi energije in manj onesnaženemu okolju.

Po poročanju dimnikarjev se pri pečeh, ki se uporabljajo le občasno, na primer v počitniških hišicah, zaradi neredne uporabe v dimniku nalaga še več oblog.

PREBERITE ŠE: Kako s pravilnim vzdrževanjem ogrevalnega sistema prihraniti do 15 % stroškov?

Vzroki za nastajanje katranskih oblog

Najpogostejši vzroki za tvorjenje katranskih oblog so neustrezno dimenzioniran dimnik glede na kurilno napravo (višina in presek tuljave, izoliranost, material tuljave, lega ustja), neustrezno urejen dovod zgorevalnega zraka (premajhna odprtina, pregosta mreža na odprtini za dovod zraka, neustrez­na dolžina zračnika), nekakovostno gorivo (prevlažna drva, kurjenje lesnih odpadkov), neustrezen način kurjenja (pripiranje dovoda zgorevalnega zraka, prepogosto nalaganje drv, nalaganje drv v prevelikih količinah) in neredno opravljanje dimnikarskih storitev (čiščenje in pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav).

Po izvedbi rednega pregleda je dimnikar dolžan izdati zapisnik. Če nepravilnosti ni, izda pozitivni zapisnik, v primeru ugotov­ljenih odstopanj pa negativnega in v njem zapiše tudi rok za odpravo pomanjkljivosti.