

Ko se po poletju prvič nekoliko ohladi, centralno ogrevanje v bloku pa še ne deluje, se marsikdo vpraša, s čim najhitreje in najceneje pregnati jutranji ali večerni hlad. A preprostega odgovora, katera izbira je najboljša, žal ni, saj je veliko odvisno od prostora in od tega, kako ga uporabljamo.
Če bi se ravnali samo po podatkih na embalaži, bi se zdela primerjava precej preprosta: naprava z manjšo močjo porabi manj elektrike. Toda 700-vatni IR-panel ne odda enake količine toplote kot kalorifer z močjo 2000 vatov. Sam podatek o moči nam zato še ne pove, s katero napravo bomo prostor najhitreje in z najnižjimi stroški ogreli do prijetne temperature. Pri izbiri moramo zato upoštevati velikost in višino prostora, kakovost oken in toplotne izolacije, zunanjo ter želeno notranjo temperaturo, pa tudi položaj stanovanja v stavbi. Stanovanje sredi bloka, obdano z ogrevanimi prostori, praviloma izgublja manj toplote kot vogalno stanovanje v najvišjem nadstropju. Pomembno je tudi, ali želimo le za deset minut ogreti kopalnico pred jutranjim prhanjem, nekaj ur ohranjati prijetno toploto v domači pisarni ali ogreti ves bivalni prostor? Naprava, ki se najbolje obnese v prvem primeru, namreč ni nujno najprimernejša tudi za druga dva.
Kalorifer, električni konvektor, oljni radiator in električni IR-panel delujejo po načelu električnega uporovnega ogrevanja; električno energijo neposredno pretvarjajo v toploto, razlikujejo pa se predvsem po tem, kako jo oddajajo v prostor.
Na spletni strani ameriškega ministrstva za energijo na primer navajajo, da sta električno in infrardeče ogrevanje na mestu uporabe približno stoodstotno učinkovita, kar pomeni, da se skoraj vsa električna energija, ki jo naprava porabi v prostoru, spremeni v toploto. Toda to ne pomeni, da so vse naprave enako primerne za vsako nalogo ali da bodo za doseganje enakega udobja delovale enako dolgo. Če kalorifer z nazivno močjo 2000 vatov eno uro neprekinjeno deluje s polno močjo, porabi dve kilovatni uri električne energije, enako velja tudi za oljni radiator ali konvektor enake moči. Naprava s termostatom se po doseženi temperaturi izklaplja in ponovno vključuje, zato je dejanska poraba lahko nižja od preprostega izračuna na podlagi nazivne moči.
Kalorifer z ventilatorjem toploto hitro razporedi po prostoru, zato je primeren predvsem za kratkotrajno dogrevanje manjšega prostora, denimo kopalnice. Njegova slabost ni nujno slabši energijski izkoristek, temveč visoka nazivna moč, pogosto med 1500 in 2000 vati ter možnost, da ga pustimo delovati dlje, kot smo sprva nameravali.
Dve uri neprekinjenega delovanja 2000-vatnega kaloriferja torej pomenita štiri kilovatne ure porabljene elektrike. Če bi enako dolgo s polno močjo deloval 2000-vatni oljni radiator, bi bila poraba prav tako štiri kilovatne ure. Trditev, da je kalorifer nujno bolj potraten od oljnega radiatorja, zato ni povsem natančna, saj razlika nastane predvsem pri hitrosti ogrevanja, razporejanju toplote, regulaciji in načinu uporabe.

Oljni radiator najprej segreje olje v svoji notranjosti, nato pa toploto postopoma oddaja v prostor. Deluje tiho, toploto oddaja enakomerneje in je lahko prijetnejši za večurno dogrevanje sobe. Ker po izklopu ostane še nekaj časa topel, se pogosto predstavlja kot dokaz njegove varčnosti, vendar toplota, ki jo oddaja po izklopu, ni brezplačna, saj gre za energijo, ki jo je naprava pred tem porabila in shranila v segretem olju ter kovinskem ohišju. Če imata kalorifer in oljni radiator enako električno moč ter njuna grelnika enako dolgo dejansko delujeta, bo tudi poraba elektrike približno enaka. Prednost kakovostnega radiatorja je lahko natančnejši termostat, ki preprečuje nepotrebno delovanje, saj prav regulacija lahko v vsakdanji uporabi ustvari večjo razliko kot sama oblika grelnika.
IR-panel večji del toplote oddaja s sevanjem proti ljudem, predmetom in površinam, medtem ko kalorifer oziroma konvektor predvsem ogreva zrak. Zaradi tega lahko toploto občutimo že pri nekoliko nižji temperaturi zraka, zlasti če smo neposredno v območju sevanja. Prav to je lahko prednost pri lokalnem in občasnem dogrevanju delovnega kotička, sedežne garniture ali drugega omejenega območja. To pa ne pomeni, da IR-panel iz ene kilovatne ure elektrike proizvede več skupne toplote kot drug električni uporovni grelnik. Če želimo z IR-paneli na enako temperaturo ogreti ves prostor in nadomestiti njegove toplotne izgube, bodo morali zagotoviti približno enako količino toplote kot drugi električni grelniki.
Klimatska naprava v načinu ogrevanja deluje kot toplotna črpalka zrak–zrak. Električne energije ne uporablja samo za neposredno ustvarjanje toplote, temveč z njo poganja sistem, ki toploto odvzema zunanjemu zraku in jo prenaša v stanovanje, zato lahko z eno kilovatno uro električne energije v prostor odda več kot eno kilovatno uro toplote.
Pri primerjavi klimatskih naprav je pomemben podatek COP, ki opisuje učinkovitost v določenih preskusnih razmerah, za oceno delovanja skozi ogrevalno obdobje pa predvsem SCOP oziroma sezonski koeficient učinkovitosti. Če ima naprava na primer SCOP 4, to pomeni, da v standardiziranih sezonskih pogojih na eno kilovatno uro porabljene električne energije zagotovi približno štiri kilovatne ure toplote. Podatke o konkretnih klimatskih napravah je mogoče preveriti v evropski zbirki energijsko označenih izdelkov EPREL, v kateri so navedeni energijski razred, SCOP in ocenjena sezonska poraba.
PREBERITE ŠE: Ogrevanje in dogrevanje prostorov s klimatsko napravo
Dejanska učinkovitost klime ni vedno enaka deklarirani, saj je odvisna od zunanje temperature, nastavljene notranje temperature, velikosti in razporeditve stanovanja, vzdrževanja naprave ter tega, ali lahko topel zrak doseže tudi sosednje prostore. Klima, nameščena v dnevni sobi, denimo ne bo nujno enakomerno ogrela spalnice za zaprtimi vrati.
Kljub temu je ob zmernih zunanjih temperaturah, značilnih za prehodno obdobje, ogrevanje z učinkovito klimatsko napravo praviloma energijsko ugodnejše od neposrednega električnega ogrevanja. To še posebej velja, če je klima v stanovanju že nameščena, saj nakup in montaža nove naprave samo za nekaj hladnih dni seveda pomenita dodatno investicijo, ki je pri primerjavi stroškov ne smemo spregledati.

Lastniki stanovanj lahko širšo primerjavo pripravijo s Kalkulatorjem menjave ogrevalnega sistema Eko sklada. Kalkulator, pripravljen v sodelovanju s Centrom za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, omogoča vnos podatkov o stavbi in obstoječem ogrevanju ter primerjavo porabe, stroškov in okoljskih učinkov različnih sistemov. Orodje je namenjeno predvsem primerjavi celotnih ogrevalnih sistemov, zato kaloriferja, oljnega radiatorja in IR-panela ne obravnava kot treh povsem različnih kategorij, saj za energijski izračun vsi sodijo med neposredno električno ogrevanje. Klimatska naprava pa je po načinu delovanja toplotna črpalka zrak–zrak.
Aktualne ponudbe in cene električne energije je mogoče preveriti v Primerjalniku stroškov oskrbe Agencije za energijo, ki navaja, da primerjalnik vključuje cenike, ki jih vanj vnesejo dobavitelji in jih agencija potrdi. Uporabnik vnese svojo porabo in lokalno skupnost, nato pa lahko primerja razpoložljive ponudbe. Pri izračunu stroškov je zato najbolj smiselno uporabiti podatke s svojega računa za elektriko, saj se končna cena razlikuje glede na dobavitelja, izbrani produkt, čas porabe, omrežnino, prispevke in davke.
Prenosni grelniki so v gospodinjstvih predvsem dopolnilna rešitev
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije o energetski učinkovitosti gospodinjstev je leta 2023 individualne načine ogrevanja, kamor SURS uvršča tudi fiksne električne radiatorje, IR-panele in klimatske naprave, uporabljalo deset odstotkov gospodinjstev. Prenosne načine ogrevanja, na primer prenosni električni radiator ali kalorifer, je uporabljal en odstotek gospodinjstev.
Podatki potrjujejo, da so prenosni električni grelniki pri nas predvsem dopolnilna rešitev, saj so za nekaj hladnih juter ali večerov lahko priročni in nakupno ugodni, toda njihova nizka začetna cena še ne pomeni tudi nizkih stroškov delovanja.