Na vreči piše 15 kilogramov, v njej pa manj: kaj je pokazal test peletov in drv

Pred začetkom kurilne sezone sta Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Gozdarski inštitut Slovenije preverila 22 vzorcev lesnih peletov in 11 vzorcev bukovih drv. Rezultati glede kakovosti so bili večinoma spodbudni, več težav pa so odkrili pri označevanju izdelkov in količinah, ki jih potrošniki dejansko dobijo za svoj denar.

Pri dveh vzorcih peletov je bila namreč masa posamezne vreče za sedem oziroma devet odstotkov manjša od deklariranih 15 kilogramov. To pomeni približno kilogram oziroma več kot kilogram manj peletov, kot bi jih kupec glede na navedbe na embalaži pričakoval.

Vsa testirana drva so bila dovolj suha

Na testu bukovih drv so preverili 11 vzorcev, kupljenih v trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih. Sedem jih je bilo na paletah, štirje pa v manjših pakiranjih.

Pri vseh vzorcih je bila vsebnost vode manjša od 20 odstotkov, kar ustreza zahtevam za naravni les in lesne ostanke. Suhost drv je pomembna tudi za samo kurjenje: pri bolj vlažnem lesu se del energije porabi za izhlapevanje vode, zgorevanje je slabše, izkoristek kurilne naprave pa manjši.

Kako lahko preverite, ali so drva, ki jih kurite, ustrezna (in kakšna kazen vas lahko doleti, če niso)

Med drvmi na paletah se je na testu najbolje odrezal vzorec ponudnika Ogrejem.si (Pros-Bio), najvišjo oceno kakovosti pa so dobili tudi vzorci ponudnikov Za topel dom, Bioles Horizont in drvadostavanadom.si (Pelikan Bar). Najboljšo kakovost so ugotovili tudi pri treh vzorcih drv v vrečah.

Test pa je pokazal tudi posamezne pomanjkljivosti. Pri enem vzorcu so opazili znake plesni, pri drugem pa so bile razlike v dolžini polen tako velike, da ga po zahtevah standarda ni bilo mogoče uvrstiti v noben dolžinski razred.

Primerjava cen drv je lahko precej zapletena

Več težav kot s samo kakovostjo je bilo pri označevanju količine drv. Ponudniki uporabljajo različne merske enote, med drugim kubični meter in prostorninski meter, nekatere palete pa so označene zgolj z merami.

To kupcem otežuje neposredno primerjavo ponudb. Kot pojasnjujejo pri ZPS, en kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv, zato enaka številka ob dveh ponudbah še ne pomeni, da kupec dobi enako količino lesa.

»Potrošnik pri nakupu drv ne bi smel potrebovati kalkulatorja in znanja o različnih merskih enotah, da bi ugotovil, katera ponudba je ugodnejša,« opozarja Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS.

Pozornost svetujejo tudi pri oznaki A1. Sama oznaka še ne dokazuje, da drva izpolnjujejo zahteve kakovostnega razreda A1 po standardu SIST EN ISO 17225-5:2021. Na izdelku mora biti jasno navedeno, na kateri standard oziroma zahteve se oznaka nanaša.

Na testu ZPS in Gozdarskega inštituta Slovenije je vseh 11 vzorcev bukovih drv vsebovalo manj kot 20 odstotkov vode. Foto Shotprime Studio/Shutterstock

Peleti večinoma kakovostni, cena pa ni zagotovilo

Pri 22 testiranih vzorcih peletov je velika večina dosegla dobro oceno kakovosti. Le en vzorec je zaradi preslabe mehanske obstojnosti prejel skupno oceno pomanjkljivo.

Preverjali so med drugim vsebnost vode, mehansko obstojnost, delež pepela, gostoto nasutja in prisotnost nekaterih anorganskih onesnažil. Pri nobenem izmed testiranih vzorcev niso ugotovili preseženih mejnih vrednosti preverjanih onesnažil.

Za 15-kilogramsko vrečo peletov so na letošnjem testu odšteli od pet do osem evrov, vendar se višja cena ni nujno odražala v boljši kakovosti. ZPS zato svetuje primerjavo kakovosti, količine in cene, ne zgolj cene posamezne vreče.

Posebej so opozorili na že omenjeni dve vreči, pri katerih je bila dejanska masa za sedem oziroma devet odstotkov manjša od deklarirane.

Inšpektorat opozarja: Ta dimnikarska družba posluje brez dovoljenja

Kaj v resnici pomeni certifikat ENplus

Vsi testirani peleti so imeli na vreči naveden certifikat. Najpogosteje je šlo za ENplus, ki potrjuje predvsem tehnično kakovost in sledljivost peletov.

Ne pomeni pa nujno, da les izvira iz trajnostno gospodarjenih gozdov. O tem več povedo denimo oznake FSC ali PEFC ter podatki o geografskem poreklu lesa oziroma peletov. Oznako FSC so na letošnjem testu našli le pri enem vzorcu.

Tudi dobra drva ne pomagajo, če kurimo napačno

ZPS ob rezultatih opozarja, da kakovost goriva ni edini dejavnik, ki vpliva na učinkovitost ogrevanja in onesnaževanje zraka. Pomembni so tudi stanje in ustreznost kurilne naprave, njeno vzdrževanje ter način kurjenja.

»Kurjenje vlažnih drv ali tlenje z omejenim dovodom zraka ni varčnejše – zaradi nepopolnega zgorevanja je izkoristek slabši, hkrati pa nastaja več onesnaževal,« poudarja Okorn.

Svetovalnica: Sosedov dim in neprijeten vonj mi onemogočata zračenje hiše – kako lahko ukrepam?

Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da so male kurilne naprave v zimskem času pomemben vir izpustov delcev in benzo(a)pirena. Svetujejo redno čiščenje in pregledovanje naprav, uporabo ustreznega goriva ter pravilno kurjenje.

Primerjalna testa drv in peletov je finančno podprlo ministrstvo za okolje in prostor, zato sta po navedbah ZPS javnosti dostopna brezplačno.