Najcenejši triki za toplejši dom: prihranek brez velikih investicij

Statistični podatki za leto 2024 kažejo, da se največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabi za ogrevanje: za prostore 60 odstotkov, za sanitarno vodo 16 odstotkov. Skupaj se je njuna vsota v dveh letih znižala za dva odstotka. Pri tolikšnem deležu pomenijo tudi majhne izboljšave znaten prihranek v družinskem proračunu. Večji ukrepi za energijsko bolj učinkovit dom pa zahtevajo visok denarni vložek, zato se je pametno odločati glede na to, kako hitro se nam bo naložba zaradi prihrankov energije povrnila.

Nekateri ljudje so pri vsakdanjih navadah neracionalni – z nepremišljenim ravnan­jem med ogrevalno sezono spustijo na prosto veliko energije. Največ jih živi v etažnih stanovanjih, ki se ogrevajo s skupnim ogrevalnim sistemom; toda pred poldrugim desetletjem jih je bilo neprimerljivo več in energije niso tratili le po pomoti. Kako drugače si namreč razložiti, da so ponekod že prvo leto po obvezni uporabi delilnikov (uvedba leta 2010), po katerih se plačuje pretežni del toplote, zaznali kar 30-odstotne prihranke energije? V nadaljevanju se bomo konkretneje posvetili manjšim, cenejšim, pogosto tudi brezplačnim ukrepom, ki prav tako prinesejo oprijemljive energijske prihranke. Začeli bomo z najpreprostejšimi.

Organizacijski ukrepi

Preglejmo ogrevala: Pred začetkom kurilne sezone in med njo večkrat preverimo, ali so radiatorji odzračeni. Če je ta pogoj izpolnjen, je ogrevanje tudi do 15 odstotkov učinkovitejše.

Kaj pomeni znižanje temperature za eno stopinjo: Znižanje temperature ogrevanja za stopinjo ali dve nam zniža stroške ogrevanja prostorov za šest do 12 odstotkov.

Pravilno prezračevanje: Med kurilno sezono skrbimo za toplotno energijo tudi s pravilnim prezračevanjem. To je nujno, saj moramo iz prostora spustiti odvečno vlago. Vsaj trikrat na dan za dve do štiri minute naredimo prepih v stanovanju ali vsaki etaži hiše, tako da odpremo vsa okna ter vsa notranja in zunanja vrata. Z okni, dalj časa odprtimi na nagib, izgubljamo zelo veliko toplote, pa tudi ohlajamo okensko špaleto, zato se na njej lahko začne nabirati kondenz. Sušenje perila in veliko rastlin je dobrodošlo v stanovanjih, ki so pozimi presuha, saj s tem dosežemo optimalnejšo zračno vlago, zelo nezaželeno pa je v vlažnih domovih.

Radiatorjev ne zapiramo, ko gremo zdoma, saj bi za ponovno ogretje stanovanja na želeno temperaturo porabili več energije kot za vzdrževanje temperature. Foto Tatiana Diuvbanova/Shutterstock

Pravilen režim ogrevanja: Stanovanje ali dom bolje ogrejemo z več mlačnimi kot z enim vročim radiatorjem. Poleg tega ne zapiramo radiatorjev, ko gremo zdoma, saj bi za ponovno ogretje stanovanja na želeno temperaturo porabili več energije kot za vzdrževanje temperature.

Kako zračna vlaga poveča občutek hladu: Idealna zračna vlaga v domu je približno 50 odstotkov. Stopnja zračne vlažnosti vpliva tudi na občutenje hladu: pri presežni zračni vlagi se nam zdi hladneje, pri nizki pa topleje.

Zaupajmo regulaciji sistema: Če imamo centralno regulacijo ogrevalnega sistema (termostat, zunanja tipala), ji zaupajmo, da bo želeno temperaturo, nastavljeno na termostatu, vzdrževala po najcenejši poti, kot bi mi počeli s prižiganjem in ugašanjem sistema po občutku. Termostatski ventili predstavljajo lokalno regulacijo – v vseh prostorih nam namreč ne ustreza enaka temperatura (npr. spalnica – kopalnica). Z njimi lahko prihranimo do 30 odstotkov toplotne energije.

Pomembna je razporeditev opreme: Pohištvo, police in zavese, ki zakrivajo radiatorje, moramo odstraniti, saj so zastrti radiatorji potratni in manj učinkoviti, zrak okoli njih ne more krožiti. Ogrevala očistimo prahu. Poleg tega v stanovanjih z mrzlimi zunanjimi stenami, na katerih se nabira kondenz, odmaknemo opremo od stene, tal in stopa vsaj za pet centimetrov, da lahko topel zrak kroži.

Zakaj prezračevanje ni metanje toplote skozi okno (in kako ga večina dela narobe)

Kako preprečimo uhajanje toplote: Če ponoči zastiramo okna s polkni, roletami ali debelimi zavesami, zmanjšamo uhajanje toplote navzven.

Izolacija cevi v neogrevanih prostorih: Med najcenejše varčevalne ukrepe spada izolacija razvoda centralne kurjave v ne­ogrevanih prostorih. Za cevi je na voljo cevna izolacija različnega premera iz različnih materialov.

Zatesnitev oken, roletnih omaric: Spretnejši se lahko sami lotijo tudi zatesnitve robov roletnih omaric, njihove izolacije z notranje strani in zamenjave ali namestitve tesnil med okenskim krilom in okvirjem. Pri starih oknih prinese znatne prihranke tudi zatesnitev stika med okenskim okvirjem in zidom. Najprej s tega dela odstranimo okrasno letev in stik zatesnimo s silikonskim kitom ali specialnim trakom.

Izolacija sten proti neogrevanim prostorom: V starejših stanovanjskih hišah izgubljamo toploto iz bivalnih prostorov tudi skozi neizolirana tla, ki so nad neogrevanim prostorom (klet, garaža, neizdelano nadstropje), neizoliran strop (proti podstrešju) ali skozi slabo izolirano streho v mansard­nih stanovanjih. Priporočljiva je izolacija teh površin z zunanje strani.

Če imamo centralno regulacijo ogrevalnega sistema, ji zaupajmo, da bo želeno temperaturo, nastavljeno na termostatu, vzdrževala po najcenejši poti, kot bi mi počeli s prižiganjem in ugašanje sistema po občutku. Foto Voronaman/Shutterstock

Posodobitev ali zamenjava ogrevalnega sistema

O ureditvi sodobnega ogrevalnega sistema lahko razmišljamo na dva načina: eden je izboljšava ali zamenjava ogrevalnih naprav pri istem, obstoječem energetskem viru (npr. sodobnejša peč na drva; nakup TČ z višjim grelnim številom, nov, kondenzacijski plinski kotel), drugi pa vključuje zamenjavo ogrevalnega vira za našo centralno napravo tako, da se odločimo za vir energije, ki bo dolgoročno poceni, okoljsko vzdržen in lokalnega izvora.

Večino teh pogojev izpolnjuje uporaba top­lote iz okolice, torej ogrevalnega sistema s toplotno črpalko; še bolje v kombinaciji s sončno elektrarno.

Tudi takrat, ko še ne razmišljamo o izboljšavi ogrevalnega sistema, s skrbjo za redno vzdrževanje, servisiranje in čiščenje pripomoremo k prihrankom.

Tako denimo sajaste obloge v kotlu močno zmanjšujejo prehod toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Milimeter debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, pri zanemarjenih kotlih celo do 15 odstotkov. Ogrevalni sistem ne more delovati učinkovito oz. ne dosega deklariranega izkoristka tudi ob neustreznem kurivu (vlažnost drv oz. druge biomase mora biti pod 20 odstotkov), če ne poskrbimo za zadosten dotok zgorevalnega zraka v prostor (tam, kjer dovod zraka ni speljan neposredno v peč) ali če pri prilagoditvah ogrevalnega sistema zanemarimo pravilno dimenzioniranje dimnovodnih tuljav.