

Ko želimo znižati stroške ogrevanja, je nočno izklapljanje pogosto prvi ukrep, na katerega pomislimo. Ali s tem res prihranimo energijo – ali pa jo zjutraj porabimo še več, ko prostor ponovno segrevamo? Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič v podkastu Deloindom opozarja, da univerzalnega odgovora ni. Vse je odvisno od stavbe, ogrevalnega sistema in ljudi, ki v njej živijo.
Napaka, ki jo pogosto delamo, je posploševanje: kar deluje v eni hiši, je lahko v drugi povsem neučinkovito ali celo škodljivo.
Sodobne, dobro izolirane hiše so zasnovane tako, da toploto zadržujejo dlje časa. Ogrevalni sistemi v njih delujejo nizkotemperaturno in enakomerno, zato so velika temperaturna nihanja neučinkovita. Izklapljanje ogrevanja ponoči v takih objektih pomeni, da zjutraj porabimo več energije za ponovno vzpostavitev udobne temperature – brez pravega prihranka.
V video izjavi Bojan Žnidaršič jasno pove, da se v sodobnih stavbah ogrevanje ne izklaplja – niti ponoči niti čez dan. Povsem drugačna pa je slika pri starejših hišah.
V starejših stavbah, starih 50, 70 ali celo 100 let, kjer ni toplotne izolacije, je situacija drugačna. Toplota hitro uhaja, zato ima časovno omejeno izklapljanje ogrevanja lahko smisel – ponoči ali dopoldne, ko nikogar ni doma. A tudi tu ni enotnega pravila.
Žnidaršič poudarja, da je treba upoštevati tudi življenjske okoliščine: če so v gospodinjstvu majhni otroci, starejši ali bolni ljudje, izklapljanje ogrevanja ni priporočljivo. Zdravje in udobje imata prednost pred morebitnim minimalnim prihrankom.
Namesto avtomatičnega izklapljanja je pogosto bolj smiselno znižanje temperature za nekaj stopinj ali prilagoditev režima glede na dejansko rabo prostora. Tako se izognemo kondenzaciji vlage in tveganju za plesen.
V celotni epizodi podkasta Deloindom Bojan Žnidaršič razloži še, kako ogrevati pametno, zakaj 24 °C ni nuja in katere navade nas pri ogrevanju po nepotrebnem stanejo.
Celoten podkast lahko poslušate TUKAJ.