Poleti nas pogosto ne moti vročina, ampak sopara: tako pomaga klimatska naprava

Ko se poleti temperature povzpnejo krepko nad 30 stopinj Celzija, se zdi, da je edina naloga klimatske naprave čim hitreje ohladiti prostor. Toda občutek ugodja v domu je veliko bolj kompleksen. Na naše počutje ne vpliva zgolj temperatura, temveč tudi vlaga, kakovost zraka, gibanje zraka v prostoru in raven hrupa. Prav zato sodobne klimatske naprave že dolgo niso več zgolj naprave za hlajenje, temveč pomemben člen pri ustvarjanju zdravega in prijetnega bivalnega okolja.

Če je zrak prevlažen, je lahko v prostoru kljub zmerni temperaturi zatohlo. Če je pretok zraka premočan, nas lahko moti prepih. Če so filtri umazani, pa klimatska naprava ne opravlja več svoje naloge tako učinkovito, kot bi morala. Dobra klima zato ni tista, ki prostor najhitreje ohladi, temveč tista, ki neopazno vzdržuje prijetne razmere in pri tem porabi čim manj energije.

Zatohlost se odpravi z razvlaževanjem

Mnogi so presenečeni, ko ugotovijo, da občutek neugodja v poletnih mesecih pogosto povzroča zlasti previsoka zračna vlaga. Takrat znoj počasneje izhlapeva s kože, telo se težje ohlaja, zrak v prostoru pa deluje težak, čeprav termometer ne kaže tako visokih temperatur.

»Velikokrat ni problem vročina, ampak vlaga. Zaradi nje imamo občutek zatohlosti, hitreje se utrudimo in slabše spimo,« pritrdi Katja Tratnjek iz podjetja Klima center Tratnjek.

Ena pomembnejših nalog klimatske naprave je zato prav razvlaževanje. Med delovan­jem iz zraka odvaja odvečno vlago, s čimer izboljšuje bivalne razmere in zmanjšuje občutek sopare. Kot pojasnjuje sogovornica, se idealna raven relativne zračne vlaga v notranjih prostorih giblje med 40 in 60 odstotki, saj takšne razmere niso le bolj prijetne za bivanje, ampak tudi manj ugodne za razvoj plesni in pršic.

Prav zato se lahko v prostoru z ustrezno vlažnostjo pri 26 stopinjah Celzija pogosto počutimo prijetneje kot v prostoru s precej nižjo temperaturo, vendar visoko zračno vlago.

Ali lahko zaradi klime res zbolimo? Zdravnica pojasnjuje, kaj je res in kaj ne

Čistejši zrak tudi za alergike

Ker sodobne stavbe postajajo vse bolj zrakotesne, v njih pa preživimo velik del dneva, se v notranjih prostorih pogosto kopičijo prah, cvetni prah, živalske dlake in drugi delci, ki lahko vplivajo na počutje, zlasti pri občutljivejših posameznikih.

Filtracija zraka je zato postala ena najpomembnejših funkcij sodobnih klimatskih naprav. »Osnovni filtri zadržijo prah, živalske dlake in večje delce, naprednejši pa pomagajo odstranjevati tudi fine trdne delce PM2,5, cvetni prah in alergene,« pojasnjuje Tratnjekova in dodaja, da klimatska naprava sicer ne more nadomestiti rednega prezračevanja, lahko pa pomembno prispeva k boljši kakovosti zraka v času, ko zaradi vročine ne želimo preveč odpirati oken.

Zakaj sodobne klime ne povzročajo več prepiha?

Eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih so ljudje nekoč neradi uporabljali klimatske naprave, je bil neprijeten občutek hladnega piša. Neposreden tok mrzlega zraka lahko povzroča nelagodje, suhe oči ali občutek zategovanja v vratu in ramenih, a kot pojasnjuje sogovornica, današnje naprave delujejo precej drugače. Namesto da bi zrak usmerjale neposredno proti uporabniku, ga razporejajo enakomerneje po prostoru.

»To je eden najpogostejših predsodkov o klimatskih napravah, a tehnologija je v zadnjih letih zelo napredovala,« pravi Katja Tratnjek. Kot primer navede Samsungovo tehnologijo WindFree™, ki po začetnem ohlajanju zrak razporeja skozi več tisoč mikro­odprtin in tako ustvarja občutek blage svežine brez neposrednega hladnega toka. Takšne rešitve so posebej dobrodošle v spalnicah, otroških sobah in domačih pisarnah, kjer ljudje več ur preživijo na istem mestu.

Strokovnjaki priporočajo, da naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega šest do osem stopinj Celzija. Foto Aslysun/Shutterstock

Kako nastaviti klimatsko napravo, da bo delovala prijetno in varčno?

Poleti mnogi naredijo enako napako in klimatsko napravo nastavijo na zelo nizko temperaturo ter pričakujejo, da se bo zaradi tega hitreje shladilo. V resnici takšen pristop pogosto ne prinese večjega udobja, poveča pa porabo energije in lahko povzroči neprijeten temperaturni šok, ko od zunaj pridemo v prostor.

Strokovnjaki zato priporočajo, da naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega šest do osem stopinj Celzija. Če je zunaj 34 stopinj Celzija, prostora torej ni smiselno hladiti na 20 stopinj, saj je veliko prijetneje in tudi bolj zdravo, če klimatsko napravo nastavimo na 25 ali 26 stopinj Celzija ter ji prepustimo, da hkrati uravnava zračno vlago.

Pomembno vlogo ima tudi pravilna uporaba senčil, saj zunanje žaluzije, rolete ali senčila bistveno zmanjšajo segrevanje prostorov. Zaradi tega bo klimatska naprava delovala manj intenzivno in porabila manj energije.

»Kupci pogosto pričakujejo, da bo klimatska naprava sama rešila vse težave s pregrevanjem doma, v resnici pa najboljše rezultate dosežemo, ko pravilno hlajenje kombiniramo z ustreznim senčenjem in premišljenim prezračevanjem,« še pojasnjuje Katja Tratnjek.

5 znakov, ki nakazujejo, da je vaša klimatska naprava tik pred okvaro

Neprijeten vonj je opozorilo, da je potrebno čiščenje

Ko uporabniki ob vklopu klimatske naprave zaznajo neprijeten vonj, pogosto pomislijo na tehnično okvaro. V resnici se težava največkrat skriva drugje. V napravi se lahko zaradi vlage in nabranega prahu ustvarijo razmere za razvoj mikroorganizmov. Ti sicer niso nujno nevarni, pogosto pa povzročajo neprijeten vonj in zmanjšujejo učinkovitost delovanja. Sodobne klimatske naprave imajo zato vgrajene funkcije samodejnega sušenja notranje enote, ki po končanem delovanju odvedejo odvečno vlago in zmanjšajo možnost nastanka plesni, vendar kljub temu redno vzdrževanje ostaja ključnega pomena za pravilno in dolgo delovanje. Klimatska naprava deluje najbolj učinkovito takrat, ko so njeni filtri in notranji elementi čisti. Prah, ki se nabira na filtrih, zmanjšuje pretok zraka in obremen­juje napravo, zaradi tega pa se lahko poveča tudi poraba električne energije. »Filtre je priporočljivo očistiti na približno dva do štiri tedne v času intenzivne uporabe, strokovni servis pa je priporočljivo opraviti vsaj enkrat na leto, najbolje pred poletno sezono,« svetuje sogovornica. Pri rednem servisu strokovnjak preveri delovanje naprave, očisti ključne dele sistema in odkrije morebitne težave, še preden bi bila potrebna dražja popravila.

Klimatska naprava deluje najbolj učinkovito takrat, ko so njeni filtri in notranji elementi čisti. Foto Bombermoon/Shutterstock

Največja napaka pri izbiri naprave

Pri nakupu mnogi še vedno verjamejo, da je močnejša naprava samodejno tudi boljša izbira, v resnici pa lahko povzroči več težav kot koristi. »Prevelika klima prostor sicer hitro ohladi, vendar slabše razvlažuje, se pogosteje vklaplja in izklaplja ter lahko povzroča manj udobja,« opozarja sogovornica. Pravilno dimenzionirana naprava deluje bolj enakomerno, učinkoviteje uravnava vlago in običajno porabi manj energije. Ob nakupu je poleg moči hlajenja zato smiselno preveriti tudi energijsko učinkovitost, raven hrupa, kakovost filtracije, način razporejanja zraka in možnosti vzdrževanja.

Zakaj vam klima poleti ne ohladi stanovanja? Strokovnjaki opozarjajo na napako, ki jo dela skoraj vsak

Klimatska naprava je danes veliko več kot zgolj rešitev za vroče poletne dni, saj ob pravilni izbiri, ustrezni namestitvi in rednem vzdrževanju lahko pomembno vpliva na kakovost bivanja vse leto. Dobra je torej tista, ki svoje delo opravlja skoraj neopazno; ne ustvarja neprijetnega pihanja, ne povzroča hrupa in ne zahteva stalnega prilagajanja nastavitev. Namesto tega tiho in zanesljivo skrbi za prijetno klimo v prostoru, medtem ko se lahko uporabniki posvetijo vsakodnevnim opravilom ali preprosto uživajo v udobju svojega doma.