

Na posvetu o izzivih dimnikarske dejavnosti v Državnem svetu so strokovnjaki opozorili, da je za izboljšanje kakovosti zraka nujno okrepiti nadzor nad malimi kurilnimi napravami. Med predlogi, ki so najbolj odmevali, je tudi možnost, da bi morali dimnikarji v prihodnje imeti možnost vstopiti v vsako hišo in preveriti stanje kurilnih naprav.
Ideja, povzeta po nemškem modelu, je takoj sprožila ostre odzive javnosti in razpravo o dopustnih mejah posega v zasebnost.
Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo je v državno evidenco Evidim vpisanih okoli 500.000 kurilnih naprav, od tega več kot polovica na trdna goriva. Redno vzdrževanih pa je le približno 50 odstotkov, kar po mnenju stroke onemogoča učinkovito izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij prašnih delcev PM 10 in PM 2,5.
Državni sekretar Uroš Vajgl je poudaril, da bo treba zaradi novih evropskih standardov kakovosti zraka okrepiti tako nadzor kot posodobitev zakonodaje.
Kot poroča Žurnal24, je na posvetu gostoval Michael Verderber, podpredsednik Evropske zveze za dimnikarsko dejavnost, ki je predstavil dolgoletne nemške izkušnje. Poudaril je, da bi morala Slovenija vzpostaviti kataster vseh kurilnih naprav, saj brez popolnih podatkov ni mogoče graditi učinkovite okoljske politike.
Le polovica kurilnih naprav redno vzdrževanih
V evidenci Evidim je vpisanih približno pol milijona naprav, a redno vzdrževanih je le okoli 50 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo, da brez popolne baze ni mogoče učinkovito zmanjšati emisij prašnih delcev.
Po njegovih besedah v Nemčiji dimnikarji lahko opravijo preglede tudi v notranjosti objektov, kar zagotavlja, da so vse naprave varne, registrirane in skladne z okoljevarstvenimi standardi. Predlog, da bi se podobna praksa razširila tudi v Sloveniji, pa je sprožil burne odzive.
Predlog o morebitnem vstopu dimnikarjev v zasebne domove je naletel na močno nasprotovanje lastnikov peči na drva. Ti opozarjajo, da bi bil takšen poseg v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, predvsem z:
Lastniki menijo, da bi vstop brez sodnega naloga pomenil kršitev temeljnih pravic, saj država in dimnikarske službe nimajo pooblastila za neposreden dostop do zasebnih prostorov.
Ustava pred dimnikarji – javni interes proti zasebnosti
Predlog o vstopu dimnikarjev v domove je sprožil razpravo o meji med skrbjo za čist zrak in varovanjem zasebne lastnine. Lastniki opozarjajo na 33. in 36. člen Ustave RS.
Na ministrstvu za okolje razmišljajo o spremembah Zakona o dimnikarskih storitvah, s katerimi bi izboljšali licenčni sistem, nadzor nad kakovostjo storitev in posodobili evidenco Evidim.
Vprašanje, ali bodo spremembe segle tudi v pravico do vstopa v zasebne domove, pa ostaja odprto.
Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bo treba poiskati ravnotežje med javnim interesom (zmanjšanje onesnaževanja zraka) in pravico do zasebnosti, sicer bi lahko novi ukrepi postali predmet ustavne presoje.
Pogostost dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je zakonsko določena. Vse peči, ki so priključene na dimovodne naprave, mora dimnikar pregledati vsaj enkrat letno.
Pri malih kurilnih napravah (do 50 kW moči, kar zajema večino gospodinjskih peči) pa je pogostost čiščenja odvisna od goriva:
Redno vzdrževanje ni le zakonska obveznost, temveč tudi naložba v varnost, manjše emisije in daljšo življenjsko dobo peči.
Članek je bil pripravljen s pomočjo umetne inteligence. Njegovo vsebino je pregledalo in potrdilo uredništvo.