Priprava na ogrevalno sezono: Najprej zmanjšajte izgube, šele nato preverite ogrevanje

Pred začetkom ogrevalne sezone je pravi čas za preventivne ukrepe, ki povečajo bivalno udobje, zmanjšajo porabo energije in stroške ter podaljšajo življenjsko dobo ogrevalnega sistema. Poudarek je na vzdrževanju, pravilnih nastavitvah in odpravi pomanjkljivosti, ki se med zimo hitro pokažejo kot višji računi ali celo okvare.

Priprava na ogrevalno sezono se ne začne v kotlovnici, ampak pri ovoju stavbe. Ne glede na to, ali hišo ogrevamo s toplotno črpalko, plinskim ali oljnim kotlom, peleti ali drvmi, velja enako pravilo. Najcenejša energija je tista, ki je ni treba proizvesti. Kakovosten toplotni ovoj stavbe določa, koliko toplote bomo pozimi izgubili in koliko energije bomo morali nadomestiti z ogrevan­jem. Slabo izolirana hiša bo tudi z najsodobnejšim ogrevalnim sistemom porabila preveč energije, dobro zaščitena pa omogoča gospodarno delovanje tudi povprečnemu ogrevalnemu sistemu.

Energetsko knjigovodstvo

To je nadvse koristna navada beleženja porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, vseh servisnih posegov, menjave posameznih delov, nastavitev gorilnika, čiščenja dimnika ter drugih posegov. Tako lahko spremljamo učinkovitost sistema, pravočasno načrtujemo investicije in lažje ocenimo, kateri ukrepi prinesejo največ prihrankov.

Tri ravni ukrepov

Ukrepe za manjšo porabo energije lahko razdelimo v tri skupine. Prva zajema brezplačne organizacijske ukrepe, kamor spadajo redno vzdrževanje ogrevalnega sistema, učinkovito zimsko prezračevanje, primerna temperatura posameznih prostorov, toplejša oblačila v stanovanju in obisk energetskega svetovalca. Že znižanje temperature v prostoru za eno stopinjo Celzija zmanjša porabo energije za približno šest odstotkov.

Druga skupina so manjše investicije s kratko vračilno dobo. Mednje sodijo tesnjenje oken in vrat, izolacija stropa proti ne­ogrevanemu podstrešju, izolacija vgradnih omaric za rolete, toplotna izolacija cevi v neogrevanih prostorih, vgradnja termo­statskih ventilov, odprava izrazitih toplot­nih mostov ter redno servisiranje ogrevalnega sistema. Dobro nastavljen gorilnik lahko zmanjša porabo goriva do 15 odstotkov, pri starejših in zanemarjenih napravah pa so prihranki še večji.

Tretjo skupino predstavljajo večje investicije, kot so menjava dotrajanega kotla ali energenta, vgradnja sodobne regulacije, obnova dimnika, menjava oken, kakovostna toplotna izolacija fasade, vgradnja toplotne črpalke ali sončne elektrarne. Čeprav zahtevajo več investicijskih sredstev, zmanjšajo letne stroške energije in povečajo vrednost nepremičnine.

Svetel dim je pokazatelj učinkovitega izgorevanja v kotlu. Teman dim pa kaže na napake, ki jih je praviloma enostavno odpraviti. Foto Bojan Žnidaršič

Ovoj stavbe je temelj učinkovitega ogrevanja

Vsak ogrevalni sistem deluje le toliko dobro, kolikor mu to omogoča ovoj stavbe. Toplota pozimi uhaja skozi streho, fasado, okna, tla in netesna mesta. Hiša ni zbirka posamez­nih elementov, ampak sistem. Če odpove en člen, se posledice pokažejo drugje – večja poraba energije, slabše bivalno ugodje, možnost površinske kondenzacije in razvoj plesni. Če izgub ne zmanjšamo, jih mora ogrevalni sistem nenehno nadomeščati. Zato mora biti prvi ukrep vedno zmanjšanje toplotnih izgub na ovoju, šele nato izbira ali menjava ogrevalne naprave.

Svetovalnica: Sosedov dim in neprijeten vonj mi onemogočata zračenje hiše – kako lahko ukrepam?

Kotlovnica

Kotlovnica ni priročno skladišče. Odstranimo vse gorljive in nepotrebne predmete ter očistimo prostor. Preverimo prehodnost odprtin za dovod zgorevalnega zraka. Pomanjkanje kisika namreč povzroča slabše zgorevanje, večjo porabo goriva in večje emisije. V sodobnih zrakotesnih hišah je treba dovodu zgorevalnega zraka nameniti še posebno pozornost.

Kotel na trdna goriva lahko osnovno očistimo sami, vendar je temeljit pregled priporočljivo prepustiti dimnikarski ali servisni službi. Že milimeter saj in katrana na toplot­nih površinah poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, pri močno zanemarjenih kotlih pa lahko izgube dosežejo tudi 15 odstotkov. Poleg večje porabe goriva obloge pospešujejo korozijo in skrajšujejo življenjsko dobo naprave.

Pri plinskih in oljnih kotlih naj servis vedno opravi pooblaščeni serviser. Poleg čiščenja preveri tesnost sistema, stanje gorilnika, filtre, elektrode, zgorevalno glavo in nastavitve zgorevanja. Izmeri tudi temperaturo dimnih plinov, vsebnost kisika in ogljikovega dioksida ter določi izkoristek naprave. O opravljenem delu mora izdati zapisnik, ki omogoča primerjavo z naslednjimi pregledi.

Inšpektorat opozarja: Ta dimnikarska družba posluje brez dovoljenja

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke prav tako potrebujejo red­no vzdrževanje, čeprav nimajo klasičnega gorilnika. Pred ogrevalno sezono očistimo ali zamenjamo filtre, odstranimo listje in drugo umazanijo okoli zunanje enote ter preverimo, da dovod in odvod zraka nista ovirana. Serviser naj pregleda tlak v ogrevalnem sistemu, varnostne elemente, delovanje obtočnih črpalk in pravilnost nastavitev regulacije. Dobro vzdrževana toplotna črpalka deluje tišje, učinkoviteje in porabi manj električne energije.

Smiselno je spremljati števec obratovalnih ur. Običajno se letno število obratovalnih ur giblje med 1600 in 1800 za ogrevanje prostorov, priprava sanitarne tople vode doda še približno 200 do 300 ur. Večja odstopanja so lahko znak neustreznih nastavitev, premajhne ali prevelike moči naprave oziroma povečanih toplotnih izgub stavbe.

Toplotna črpalka v stari hiši: ena številka pove, ali se naložba splača

Drugi elementi ogrevalnega sistema

Pred začetkom sezone preverimo tudi delovanje varnostnega ventila in ekspanzijske posode, ki prevzema raztezanje vode med segrevanjem. Če ob pritisku na ventilček namesto zraka priteče voda, je membrana poškodovana in je posodo treba zamenjati. Na njeno okvaro opozarja tudi veliko nihanje tlaka med hladnim in ogretim sistemom.

Preverimo delovanje obtočne črpalke. Pri starejših izvedbah po daljšem mirovanju preizkusimo, ali se rotor prosto vrti, pri sodobnih elektronsko reguliranih črpalkah pa predvsem spremljamo morebitna opozorila na prikazovalniku in poslušamo, ali delujejo mirno in brez nenavadnih zvokov. Okvarjena ali nepravilno nastavljena črpalka pomeni slabšo porazdelitev toplote in večjo porabo energije.

Na koncu pregledamo še zaporne ventile. Če se težko obračajo, jih večkrat odpremo in zapremo, odstranimo obloge ter po po­trebi namažemo vreteno z grafitno mastjo. Redno premikanje ventilov preprečuje nalaganje vodnega kamna in podaljšuje njihovo življenjsko dobo.

Zanesljivost ogrevanja zagotavljata kotel na polena in kotel na kurilno olje. Po svetovanju so toplotno izolirali tudi vse razvodne cevi v kotlovnici. Foto Bojan Žnidaršič

Razvod, ogrevala in regulacija

Veliko energije izgubimo tudi na razvodu ogrevalnega sistema. Cevovodi v neogrevanih prostorih naj bodo toplotno izolirani, saj neizolirane cevi povzročijo tudi do deset odstotkov vseh toplotnih izgub. Toplotna izolacija debeline štiri do šest centimetrov je cenovno ugoden ukrep z zelo kratko vračilno dobo.

Radiatorji morajo biti prosti. Pohištvo, dolge zavese ali okrasne maske ovirajo krožen­je zraka in zmanjšujejo njihovo moč. Pred sezono jih očistimo prahu, saj ta zmanjšuje oddajanje toplote. Če je zgornji del radiatorja hladen ali slišimo pretakanje vode, je v njem zrak in ga je treba odzračiti. Hkrati preverimo tesnost ventilov.

Pri starejših sistemih je pogosto smiselno preveriti hidravlično uravnoteženje. Če so nekateri radiatorji prevroči, drugi pa ostajajo hladni, toplota ni pravilno razporejena. Z uravnoteženjem dosežemo enakomernejše ogrevanje vseh prostorov, manjšo porabo energije in tišje delovanje sistema.

Danes ima regulacija pogosto večji vpliv na porabo energije kot sama izbira ogrevalne naprave. Termostatski ventili omogočajo lokalno prilagajanje temperature posamez­nim prostorom, vremensko vodena centralna regulacija pa temperaturo ogrevalne vode samodejno prilagaja zunanjim razmeram. Pogosta napaka je previsoko na­stavljena temperatura dvižnega voda, zaradi katere sistem porabi več energije, kot bi bilo treba. Pravilno nastavljena regulacija lahko brez dodatnih naložb prinese občutne prihranke.

Priprava hiše na ogrevalno sezono je priložnost, da ogrevanje obravnavamo kot celovit sistem, v katerem so med seboj neločljivo povezani kakovost ovoja, učinkovitost ogrevalne naprave, pravilna regulacija in navade uporabnikov. Največje prihranke praviloma dosežemo z zmanjšanjem toplotnih izgub. Šele dobro toplotno zaščitena stavba omogoča, da ogrevalni sistem deluje z največjim izkoristkom. Slabega ovoja stavbe namreč ne more nadomestiti nobena, še tako sodobna tehnologija.

Zato naj bo priprava na zimo vedno dvostopenjska. Najprej zmanjšajmo toplotne izgube skozi netesna mesta ovoja, nato pa poskrbimo, da bo ogrevalni sistem tehnično brezhiben, pravilno nastavljen in redno vzdrževan. Le usklajeno delovanje vseh elementov zagotavlja tisto, kar si želi vsak lastnik doma. To so nizki stroški ogrevanja, visoko bivalno udobje, dolga življenjska doba opreme in majhno obremenjevanje okolja.