Odgovore smo poiskali pri podjetjih Petrol in Gen-i, v katerih gospodinjstvom ponujajo načrtovanje in izvedbo sončne elektrarne na ključ.

Pri ustreznosti strehe za namestitev sončne elektrarne so ključne, pravijo pri Petrolu, te lastnosti: dovolj velika površina strehe, njena usmerjenost na vzhod, zahod ali jug in izvedba brez prekinitev in pod pravilnim naklonom. Da bi bila naložba v lasten vir energije smotrna, mora sončna elektrarna proizvesti vsaj 4 kW energije. Za to je potrebnih najmanj 28 kvadratnih met­rov strešne površine. Večja ko je površina strehe, večja bo donosnost domače sončne elektrarne, razložijo in dodajajo: »Če je streha usmerjena v pravilno smer neba, bo njena celotna površina ves dan izpostavljena sončnim žarkom. Tako bo sončna elektrarna proizvedla dovolj energije in ekonomsko upravičila naložbo.« Za namestitev panelov so najbolj primerne strehe, ki so izdelane brez frčad, strešnih oken in drugih elementov, ki prekinjajo površino. Dobro je tudi, da streha ni ravna, temveč z naklonom med 20 in 40 stopinjami. Tako bo gospodinjstvo lahko zagotovilo preprosto namestitev in kar največji izkoristek lastne sončne elektrarne.

PREBERITE ŠE: SAMOOSKRBNE SONČNE ELEKTRARNE - VEČINA BO POVEZANIH V OMREŽJE

Naložba se hitreje povrne pri večji porabi energije

Zamenjava strešne kritine in/ali obnovitev ostrešja nista pogoj za montažo sončnih panelov elektrarne, je pa sanacija vsekakor smotrna, če sta ostrešje in kritina starejša, saj gre za dolgoročno naložbo, pravijo pri podjetju Gen-i. Investitor dobi ob ogledu stavbe jasno predstavo o izvedljivosti elektrarne na svoji strehi, saj se ocenijo tako naravne razmere kot stanje strehe (nosilnost, vrsta kritine, primeren način montaže ipd.), pa tudi informacijo, koliko lahko naložba izpolni pričakovanja o samooskrbi. Kot pojasnjujejo, lahko sončna elektrarna deluje optimalno, če se fotonapetostni moduli montirajo na del strehe, ki je usmerjen proti jugu, jugovzhodu in jugozahodu. Namestitev modulov na del strehe, usmerjen proti vzhodu ali zahodu, zaradi slabše osončenosti za nekaj mesecev podaljša odplačilno dobo investicije, medtem ko namestitev na severni del strehe zaradi slabe osončenosti odsvetujejo.

Po njihovih besedah velja, da se investicija hitreje povrne odjemalcem z večjo porabo energije, zato gospodinjstvom, ki razmišljajo o njej, priporočajo, da na domačo elektrarno priključijo kar največ porabnikov električne energije (npr. sistem za ogrevanje objekta, električno vozilo in podobno). Električna energija, proizvedena s sončno elektrarno za samooskrbo, je namreč namenjena pokrivanju lastnih potreb po elektriki. Slovenska zakonodaja omogoča, da se letna poraba in proizvodnja ob koncu leta poračunata. Po sedanjih predpisih se po priklopu elektrarne plačujeta distributerju električne energije le stroška obračunska moč in prispevek za SPTE in OVE, ki sta odvisna od priključne moči električnega priključka (kW) v hiši in ne porabe (kWh).

Za male sončne elektrarne je nekdaj veljala omejitev, da je bila maksimalna nazivna moč 11 kW. To omejitev so odpravili in danes se nazivna moč postopoma povečuje, pravijo sogovorniki pri podjetju Petrol. Zakonodaja omogoča, da je moč elektrarne 0,8 priključne moči objekta, zdaj se v družinskih hišah montirajo samooskrbne sončne elektrarne z do okoli 15 kW nazivne moči.

Ker je med marcem in junijem letos v Sloveniji zaradi zahtev Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) po certifikatih za vgrajene razsmernike priklapljanje novih sončnih elektrarn na omrežje zastalo, smo želeli izvedeti, ali je zaplet odpravljen. »Gre za certifikat, ki se zahteva tudi v tujini, zato je bilo logično, da ga bodo uvedli tudi pri nas. Zaplet se rešuje in pričakujemo, da bo rešen do konca leta. V prihodnje bodo investitorji certifikat za razsmernike pridobili z nakupom opreme, zato zanje ni tveganj ob odločitvi za investicijo,« odgovarjajo pri Petrolu.

Hranilnik energije za zdaj neekonomičen

Zanimalo nas je tudi, ali so za samooskrbne sončne elektrarne že na razpolago cenovno dostopni baterijski hranilniki energije ali je mogoča le priključitev na električno omrežje.

Ker je električna energija, proizvedena z malo sončno elektrarno, namenjena pokrivanju lastnih potreb po električni energiji, presežki in manki pa se na letni uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shran­jevalnik energije, vgradnja baterije oziroma hranilnika energije ni potrebna oziroma je v trenutnem sistemu neekonomična, odgovarjajo pri Gen-i.

»Več kot 95 odstotkov povpraševanj dobimo za sončne elektrarne za pridobivanje električne energije brez hranilnikov za elek­trično energijo. Otočne sončne elektrarne se uporabljajo za manj zahtevne porabnike električne energije ali bolj odročne uporabnike, da se investicija amortizira. Dober primer za to je samooskrbna energetska skupnost v Lučah, ki je nastala v sklopu evropskega projekta Compile in predstavlja prvo tovrstno skupnost v Sloveniji z otočnim delovanjem. Svoje potrebe po električni energiji pokrivajo zgolj iz obnovljivih virov energije. Imajo pa velik potencial za aplikacijo razvitih rešitev širše v regiji, predvsem tam, kjer je elektroenergetsko omrežje šibko,« dodajajo v Petrolu.