So razmere in zakonodaja naklonjene sončnim elektrarnam za samooskrbo gospodinjstev?

Postavitev sončne elektrarne se na dolgi rok splača, a so zunanje okoliščine temu včasih naklonjene bolj, drugič malo manj. Trenutne razmere in zakonodaja so temu naklonjene, zato je vlaganje v lastno sončno elektrarno ena najboljših naložb glede na alternativne možnosti dolgoročnih investicij.

Ali lastnik stanovanjske hiše lahko postavi sončno elektrarno na svoji hiši kot fizična oseba?

Po uredbi o samooskrbi lahko sončno elektrarno postavi lastnik hiše, ne da bi mu bilo za to treba registrirati kakršnokoli obliko dejavnosti, npr. s. p. ali d. o. o.

Kako visoka je v Sloveniji v povprečju naložba v sončno elektrarno na družinski hiši?

Sončna elektrarna na družinski hiši je lahko 7- ali pa tudi 20- in večkilovatna. Večina samooskrbnih sončnih elektrarn je moči med 10 in 15 kW. Za takšno mora investitor kot fizična oseba odšteti med 10 in 15 tisoč evrov, pri čemer je v znesek že vštet DDV in odšteta subvencija Eko sklada (180 evrov/kW).

Kakšen je sistem obračunavanja porabljene električne energije za lastnike sončnih elektrarn za samooskrbo?

Pri teh se proizvedena elektrika obračunava skladno z uredbo o samooskrbi. Primerjajo se letne proizvedene in letne porabljene količine elektrike na merilnem mestu in na tej podlagi se naredi letni poračun. Če je razlika negativna (več porabljenih kWh kot proizvedenih), se manjkajoče kWh zaračunajo, v primeru pozitivne razlike pa ima lastnik sončne elektrarne pravico do povračila v obliki, za katero se dogovori z dobaviteljem, s katerim je podpisal pogodbo o samooskrbi.

Kakšno je smotrno dimenzioniranje moči sončne elektrarne za samooskrbo?

Najbolj smotrno je načrtovati sončno elektrarno tako, da bo proizvedla dovolj elektrike, ki jo bo lastnik merilnega mesta potreboval v nekaj prihodnjih letih. Če ima denimo zdaj porabo 11 MWh in bo prihodnje leto kupil električni avto, naj bo tako velika, da bo zadovoljila skupno letno porabo, ko bo električno vozilo pri hiši, okoli 14 MWh.

Kakšne spremembe predpisov, ki urejajo status sončnih elektrarn za samooskrbo, se napovedujejo v Sloveniji? Lahko lastniki pričakujejo dodatne obveznosti, morda ugodnosti?

Pravi naslov za to vprašanje je zakonodajalec, se pa v Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV) zavzemamo, da bi bili sedanji in bodoči lastniki sončnih elektrarn vsaj tako ugodno obravnavani kot doslej, ker nam bo le to zagotavljalo prepotrebno rast fotovoltaičnih zmogljivosti. V Sloveniji smo že bili kaznovani zaradi nedoseganja okoljskih ciljev in ponovnega fiaska si ne moremo privoščiti. Prehod v zeleno in trajnostno gospodarstvo ima svojo ceno, ki ni majhna, zato je nujno izkoristiti pripravljenost tistih, ki bodo investirali v obnovljive vire energije, hkrati pa morajo država in elektrodistribucijska podjetja z naložbami v energetsko infrastrukturo, predvsem v električno omrežje, poskrbeti, da bo vse sončne elektrarne sploh mogoče priklopiti vanj.

Ali so težave, ki so letos nastale zaradi zahtev SODO po certifikatih za razsmernike, dokončno odpravljene?

Te težave so delno odpravljene, ne pa v celoti, saj za zdaj zelo malo proizvajalcev razsmernikov izpolnjuje pogoje. Slovenija je zelo majhen trg, in če so administrativne ovire za vstop nanj z vidika prodajalcev ali proizvajalcev elektrotehnične opreme (razsmernikov) previsoke, seveda glede na dobrobit, ki jo lahko imajo od tako majhnega trga, se nanj ne bodo podali. V ZSFV menimo, da zahteve našega upravitelja distribucijskih omrežij (SODO) ne bi smele odstopati od zahtev upravljavcev omrežij v drugih (večjih) evropskih državah, saj bi s tem enakovredno odprli vrata vsem proizvajalcem opreme in povečali konkurenčnost med njimi, hkrati pa si zagotovili nižje cene na slovenskem trgu. Poleg tega ni jasnih rešitev za večje fotovoltaične elektrarne, ki pa so z vidika zagotavljanja zadostnih fotovoltaičnih zmogljivosti še bolj pomembne.

So za sončne elektrarne za samooskrbo že na voljo cenovno dostopni hranilniki energije ali je mogoča le priključitev v električno omrežje?

V zadnjem letu ali dveh so na trg prišli cenovno dostopni hranilniki, vendar to ne pomeni nujno, da je mogoče takšne sončne elektrarne odklopiti od omrežja. Za to obstaja več razlogov: predvsem so vsi takšni hranilniki premajhni za uporabo, kakršne so vajeni uporabniki (predvsem v zimskem času), priključeni v omrežje, večinoma pa so narejeni tako, da za svoje delovanje še vedno potrebujejo omrežje, saj popolnoma otočno ne morejo delovati. Tehnologije, ki to omogočajo, so sicer pred vrati, vendar bo tudi po tem, ko bodo vsem na razpolago, večina tistih, ki bodo imeli sončne elektrarne, iz praktičnih razlogov še vedno priključena v omrežje. Zanj mora nekdo skrbeti sleherni trenutek, četudi se uporablja samo deset odstotkov časa.

S kakšnimi ukrepi bi spodbudili samooskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn in s tem povečali delež energije iz obnovljivih virov?

Ukrepi, ki so trenutno v veljavi, so primerni. Ureditev, kakršno predpisuje sedanja uredba, bi morala veljati še naprej. Predvsem bi morali uveljaviti ukrepe, ki bodo omogočali bolj množičen priklop razpršenih virov proizvodnje na področju nizkonapetostnega električnega omrežja, da bi to postalo bolj robustno in omogočalo priklop večjega števila takšnih virov. Pri tem ne gre le za debelejše kable, nove, močnejše in posodobljene transformatorske postaje, ampak tudi za implementacijo sodobnih načinov uravnavanja proizvodnje, pretokov in hrambe električne energije, ki lahko pripomorejo k lažjemu priklapljanju razpršenih virov v omrežje.