

Slovenija se uvršča med države Evropske unije z najnižjim deležem gospodinjstev, ki imajo težave pri ogrevanju svojih domov, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Leta 2024 je bilo takšnih gospodinjstev 3,3 odstotka, kar je dodatno izboljšanje glede na leto prej.
V celotni EU je imelo predlani težave pri zagotavljanju ustrezno toplega doma 9,2 odstotka gospodinjstev, kar pomeni opazen padec v primerjavi z letom 2023, ko so bile posledice energetske krize še izrazitejše. Zmanjšanje za 1,4 odstotne točke kaže na postopno stabilizacijo razmer po energetski draginji, ki je sledila ruski invaziji na Ukrajino.
Največ težav z ogrevanjem so imela gospodinjstva v Bolgariji in Grčiji (po 19 odstotkov), sledijo Litva, Španija in Portugalska, kjer je bil delež prav tako visok. Čeprav se je tudi v teh državah stanje izboljšalo, ostajajo med najbolj ranljivimi v EU.
Na drugi strani lestvice so poleg Slovenije še Finska (2,7 odstotka) ter Poljska (3,3 odstotka), nizke deleže pa beležijo tudi Luksemburg, Estonija in Avstrija. V Sloveniji se je delež gospodinjstev s težavami pri ogrevanju v primerjavi z letom 2023 znižal še za 0,3 odstotne točke, kar potrjuje relativno dobro energetsko dostopnost.
Med sosednjimi državami ima Italija precej višji delež (8,6 odstotka), Hrvaška 4,6 odstotka, Madžarska pa 6 odstotkov gospodinjstev, ki si težko zagotovijo ustrezno ogrevanje. V Nemčiji se je stanje občutno izboljšalo, saj se je delež znižal na 6,3 odstotka, medtem ko Francija z 11,8 odstotka ostaja nad evropskim povprečjem.
Podatki Eurostata kažejo, da so energetska učinkovitost stavb, socialni ukrepi in stabilnejše cene energentov ključni dejavniki pri zmanjševanju energetske revščine – področja, ki bodo tudi v prihodnje pomembna za kakovost bivanja.