

Ko govorimo o toplotnih črpalkah, jih večina povezuje predvsem z zimskim ogrevanjem, zato marsikdo meni, da poleti ostanejo neuporabljene. A kot kaže, je resnica ravno nasprotna - številne toplotne črpalke lahko v vročih mesecih učinkovito hladijo stavbo, pri tem pa pogosto poskrbijo tudi za razvlaževanje prostorov.
A kot pojasnjuje energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, je treba najprej razumeti osnovno načelo njihovega delovanja. »Toplotna črpalka ne proizvaja toplote, saj toploto vedno samo prestavlja z enega mesta na drugo. Kjer nekaj ogreva, drugje istočasno nekaj hladi. To je bistvo vseh toplotnih črpalk, ne glede na to, ali govorimo o hladilniku, zamrzovalniku, klimatski napravi ali ogrevalni toplotni črpalki,« pojasnjuje.
Po besedah sogovornika je zmotno prepričanje, da so nekatere toplotne črpalke namenjene le ogrevanju. »Vsaka toplotna črpalka vedno greje in hladi, vprašanje je le, kateri medij uporablja – zrak, vodo ali zemljo – ter kaj je njen osnovni namen oziroma prioriteta.« To pomeni, da lahko toplotne črpalke uporabljamo za zelo različne namene; poleg ogrevanja hiš hladijo tudi kleti, pripravljajo sanitarno toplo vodo, hladijo mleko v zbiralnicah, enako načelo pa uporablja tudi klimatska naprava.
Dober primer dvojnega učinka je sanitarna toplotna črpalka. »Sanitarna toplotna črpalka je dober primer dvojnega učinka. Med pripravo tople vode ogreje vodo v bojlerju, hkrati pa prostor, iz katerega odvzema toploto, ohladi in razvlaži,« pojasnjuje in dodaja, da je prav zato zelo uporabna v prostorih, kjer želimo poleg priprave tople vode zmanjšati tudi vlago.
»Primerna je za vlažne kleti, pralnice, sušilnice, shrambe in vinske kleti. Tam se običajno uporablja split izvedba, pri kateri je uparjalnik nameščen v prostoru, ki ga želimo ohladiti, bojler in kondenzator pa sta v kurilnici.«
Če želimo s toplotno črpalko hladiti bivalne prostore, je pomembno, kakšen sistem oddajanja toplote oziroma hladu imamo v hiši. »Za uspešno hlajenje stanovanjskih hiš je primerno ploskovno hlajenje, radiatorsko pa izrazito manj, saj so radiatorji enostavno premajhni,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da ima med ploskovnimi sistemi največ prednosti stropno hlajenje.
»Pri ploskovnem hlajenju je stropno najbolj učinkovito. Ker hladen zrak naravno pada proti tlom, strop odvaja toploto zelo enakomerno in brez neprijetnega občutka prepiha ali hladnih nog,« pojasnjuje in dodaja, da je sicer možno tudi talno hlajenje, vendar ima določene omejitve. »Talno hlajenje je sicer možno, vendar ima manjši hladilni učinek in večje tveganje za nastanek kondenzacije.«

Pri hlajenju s toplotno črpalko pa ne gre zgolj za zniževanje temperature, saj je po besedah sogovornika ena ključnih nalog projektanta preprečiti nastanek kondenzacije. Če se površina stropa, stene ali tal preveč ohladi, lahko začne na njej kondenzirati vlaga iz zraka, dolgotrajna prisotnost vlage pa lahko ustvari razmere za razvoj plesni. Prav zato mora biti sistem pravilno načrtovan in reguliran.
Veliko ljudi si predstavlja, da mora biti dobro ohlajena hiša skoraj tako hladna kot trgovski center, a strokovnjaki opozarjajo, da to ni cilj. »Eno od ključnih vprašanj pri projektiranju poletnega hlajenja je zagotoviti toplotno ugodje, ki je odvisno od razlike med zunanjo in notranjo temperaturo, ki naj bo med pet in največ sedem stopinj Celzija.« Kot poudarja Bojan Žnidaršič, je namen poletnega hlajenja predvsem preprečiti pregrevanje stavbe. »Cilj poletnega hlajenja je preprečiti pregrevanje stavbe, ne pa ustvariti hladilnice. Najprijetnejši prostori so tisti, kjer je temperatura stabilna, razlika do zunanjega zraka zmerna, relativna vlaga primerna in ni občutka prepiha.«
Prav zato lahko pravilno načrtovana in uporabljena toplotna črpalka poleti naredi veliko več, kot le zniža temperaturo; poskrbi lahko za prijetnejše bivalno okolje, uravnava vlago v prostoru in brez neprijetnega pihanja preprečuje, da bi se hiša v vročinskih valovih pregrela.