

Poletje je pravi čas za pripravo na novo ogrevalno sezono, prav tako je pravi čas za vsa potrebna vzdrževalna dela na ogrevalnem sistemu. Poleg investicije in cene energije za obratovanje je vzdrževanje tretji strošek, ki se pogosto spregleda, čeprav smo zanj odgovorni kar lastniki in uporabniki sami.
Glavnino del lahko in moramo opraviti sami, serviserje pa pokličemo za zaključek vzdrževalnih del, praviloma le na ogrevalni napravi. Vzdrževanje prilagodimo ogrevalnemu sistemu. Ti pa so zelo različni. Praviloma se začne v kurilnici z ogrevalno napravo in konča v prostoru z ogrevalom. Vmes so razvodi, obtočne črpalke, ventili, senzorji, merilniki in regulacija. Vzdrževanje celotne stavbe zagotavlja varen spanec, vzdrževanje ogrevalnega sistema pa toplo zimo, kar je osnova visoke kakovosti bivanja.
Ob dobrem vzdrževanju nas še tako hladna zima ne more presenetiti. Vse pomanjkljivosti in potrebna opravila si vestno beležimo v energetskem knjigovodstvu, da vemo, kaj, kdaj in zakaj je bil posamezen del zamenjan ali obnovljen.
Na kakovost bivanja vpliva optimalno in usklajeno delovanje vseh sistemov stavbe. Vzdrževanje se razlikuje glede na tehnologijo, obseg, finančni vložek in potrebno strokovnost. Prednostno začnemo z ovojem stavbe, ki nam zagotavlja varnost in zaščito pred vplivi okolja. Sledijo inštalacije v stavbi, ki omogočajo delovanje vseh funkcij, ki jih stanovalci potrebujemo.
Vsi, ki vodimo energetsko knjigovodstvo, vemo, koliko plačamo za pripravo tople vode in koliko za ogrevanje prostorov. Vodenje energetskega knjigovodstva priporočam vsakomur, saj je to osnova vzdrževanja. Zapisujemo si vse opravljene in predvidene posege od ogrevalne naprave do ogreval. Tako se bomo s trdnim računskim argumentom lažje odločili za posamezen ukrep, ki nam bo zmanjšal stroške in povečal kakovost bivanja.
Ukrepe v grobem delimo v tri skupine:

Prvi pogoj za dober izkoristek ogrevalnega sistema je pravilno in redno vzdrževanje. Iz kotlovnice je treba odstraniti vso nepotrebno navlako, saj je potencialna nevarnost za požar. Očistiti moramo tudi tla, stene ter vse odprtine in rešetke, ki zagotavljajo dovod svežega zraka, če je ta potreben za zgorevanje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo trdno kurivo, veliko težje doseči potrebno čistočo, kot če uporabljamo kurilno olje, plin ali toplotno črpalko, pri čemer je čistoča nujna. Sodobne ogrevalne naprave lahko prah pomembno poškoduje.
Čiščenje starih kotlov – Čiščenja kotla na polena ali kurilno olje se sicer lahko lotimo sami. Sajaste obloge notranjih površin kotla močno zmanjšujejo prehajanje toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Tako že milimeter debela plast saj in katrana na stenah kotla poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke. Toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih nevzdrževanih kotlih lahko znašajo tudi do 15 odstotkov. Obloge lahko močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. To lahko privede do puščanja kotla. Najbolj trdovratne obloge bomo odstranili mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj umazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi. Ker so za okolje in naše zdravje običajno škodljiva, priporočamo previdnost pri uporabi, še bolje pa je to delo prepustiti dimnikarjem ali serviserjem. Enako velja za čiščenje dimnikov.
Varnost – Vedno preverimo delovanje varnostnega ventila, pomembna je varnostna raztezna posoda (ekspanzija), ki prevzema povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ventilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko preverimo, ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventilčka priteče voda, moramo posodo zamenjati. Da z njo ni vse tako, kot bi moralo biti, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim sistemom ogrevanja in sistemom v obratovanju.
Obtočna črpalka – Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema, da preverimo delovanje. Na ohišju črpalke odvijemo vijak in preverimo, ali se vrti ali ne. Pri odvijanju vijaka priteče nekaj kapljic vode, kar pomeni, da črpalka deluje.
Ventili – Vedno preverimo tudi stanje ventilov. Na mestih puščanja se namreč nabere plast vodnega kamna in prahu, ki ne dovoljuje, da bi ročico ventila z lahkoto obrnili. S krtačo z medeninastimi žicami odstranimo umazanijo ter z zapiranjem in odpiranjem poskušamo sprostiti vreteno. Ko nam to uspe, ga namažemo z grafitno mastjo. Če pa ventil začne puščati, moramo zamenjati tesnilo na vretenu, vendar to opravilo raje prepustimo inštalaterju. Za vse ventile tudi velja pravilo, da jih večkrat (5- do 10-krat) odpremo in zapremo. S tem v notranjosti odstranimo obloge iz vodnega kamna.
Pregled toplotne črpalke:
Cevno omrežje – V pripravah na ogrevalno sezono ne smemo pozabiti na cevno omrežje in ogrevala. Cevovode, ki so v neogrevanih prostorih in kotlovnici, moramo dobro toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami, saj lahko kupimo toplotnoizolacijske žlebake, s katerimi oblečemo cevovode. Izolacijski material je na zunanji strani pogosto zaščiten z aluminijasto folijo in ima samolepilni trak za spajanje. Cevovodov v ogrevanih prostorih ne izoliramo, po potrebi jih prepleskamo z zaščitno barvo.
Ogrevala – Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena. Odstranimo pohištvo, če je pred radiatorji, skrajšamo zavese. Oddajanje toplote lahko s tem povečamo za več kot 20 odstotkov. Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja zlasti s konvekcijo. Prah na ogrevalih zmanjšuje toplotno prehodnost z ogrevne vode skozi steno ogrevala na notranji zrak. Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsem v najvišjem delu, in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v njih zrak. Takšen sistem moramo takoj odzračiti na ventilih, ki so nameščeni na posameznih ogrevalih, pri talnem gretju pa v razdelilni omarici. Redno moramo preverjati tudi tesnost radiatorskih ventilov in jih, če puščajo, zamenjati z novimi. S termostatskimi ventili lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru, izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru in tako prihranimo do 30 odstotkov energije.

Paket vzdrževanja – Namesto da se sprašujemo, koliko stane vzdrževanje, se raje vprašajmo, koliko stane nevzdrževanje, zaradi katerega začnejo sistemi propadati in odpovedovati. Veliko podjetij ponuja pakete vzdrževanja in servisiranja ogrevalnih sistemov. To je dobro za obe strani. Podjetje si te storitve razporedi čez celo leto, ogrevalna sezona tako ne ustvari kolapsa. Stranka pa skrb in odgovornost in jamstvo za nemoteno delovanje sistema prenese na podjetje.
Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in sanitarne vode so različne, nekatere imajo zunanjo enoto vidno, druge skrito, nekatere so brez zunanje enote. Seznam v tabeli naj bo opomnik za lastnike o tem, kaj vse vključuje redni letni servis. Storitev pregleda 10 ključnih točk ogrevalnega sistema izvajajo strokovnjaki. Zunaj ogrevalne sezone je cena okrog 140 evrov, kar je minimalen strošek za zadovoljstvo ob brezhibnem delovanju, ki nam ga zagotavlja redno servisirana toplotna črpalka.