

Ko se živo srebro povzpne nad 30 stopinj Celzija, številni ob prihodu domov klimatsko napravo nastavijo na najnižjo možno temperaturo, ventilator preklopijo na najvišjo stopnjo in pričakujejo, da bo stanovanje v nekaj minutah prijetno hladno. Rezultat pa je pogosto ravno nasproten. Naprava deluje skoraj brez premora, poraba elektrike narašča, občutek vročine pa ostaja. Razlog za takšen rezultat v večini primerov ni okvara klimatske naprave, temveč napačen način uporabe.
Najpogostejša napaka je, da klimatsko napravo vključimo šele takrat, ko se notranjost stanovanja segreje na 29 ali celo 30 stopinj. V tem trenutku ni vroč le zrak, temveč tudi stene, tla, strop, pohištvo in vsi predmeti v prostoru. Klimatska naprava namreč ne hladi zgolj zraka, ampak mora postopoma odvajati toploto iz celotnega prostora. Kar pomeni, da če so gradbeni elementi že močno segreti, lahko ta proces traja tudi več ur.
Zato strokovnjaki priporočajo, da klimatsko napravo vključimo pravočasno, najbolje že zjutraj ali dopoldne, ko se stanovanje še ni pregrelo. Sodobne inverterske naprave so zasnovane prav za neprekinjeno vzdrževanje temperature in pri takšnem načinu delovanja porabijo manj energije kot pri nenehnem ugašanju in ponovnem hlajenju popolnoma segretega prostora.

Če klimatsko napravo nastavite na 18 stopinj namesto na 24, se kompresor praviloma ne bo zavrtel hitreje ali močneje. Večina sodobnih klimatskih naprav deluje z enako hladilno močjo, dokler ne doseže nastavljene temperature zato prenizka nastavitev ne pomeni hitrejšega hlajenja, pomeni pa večjo porabo električne energije, daljši čas delovanja, večje temperaturne razlike med zunanjostjo in notranjostjo in manj prijetno bivalno okolje.
Če klima piha občutno šibkeje kot nekoč ali prostor hladi počasneje, je težava pogosto precej bolj preprosta, kot si mislimo. Filtri v notranji enoti med delovanjem zadržujejo prah, cvetni prah, dlake in druge delce iz zraka. Ko se zamašijo, je pretok zraka slabši, izmenjevalnik toplote deluje manj učinkovito, naprava pa porablja več energije.
Glede na priporočila strokovnjakov, je filtre priporočljivo očistiti vsakih nekaj tednov intenzivne poletne uporabe, celotno napravo pa vsaj enkrat letno prepustiti strokovnemu servisu. Poleg večje učinkovitosti je to pomembno tudi zaradi higiene, saj se v vlažnem okolju lahko razvijejo plesni in mikroorganizmi.
Veliko ljudi dosledno zapre okna, pozabi pa na bistveno pomembnejši vir toplote - sonce. Če skozi velika stekla več ur neposredno sije sonce, se lahko notranji prostori segrevajo hitreje, kot jih klima uspe ohlajati. Posebej izrazit je ta pojav v stanovanjih z velikimi panoramskimi okni, mansardah in objektih z južno ali zahodno orientacijo. Največji učinek tako lahko dosežemo s kombinacijo zunanjih senčil, rolet ali žaluzij ter zatemnitve prostorov v najbolj vročem delu dneva. Vsak vat toplote, ki ga preprečimo pred vstopom v stanovanje, pomeni manj dela za klimatsko napravo.
Ljudje pogosto usmerijo lopute klimatske naprave neposredno proti sedežni garnituri ali jedilni mizi, ker želijo čim hitreje občutiti hladen zrak, v resnici pa je učinkoviteje, če je tok zraka usmerjen nekoliko navzgor. Hladen zrak se namreč naravno spušča proti tlom, topel pa dviga proti stropu, tako se zrak v prostoru enakomerneje premeša, temperatura pa postane bolj izenačena.

V številnih stanovanjih je nameščena ena sama notranja enota, lastniki pa pričakujejo, da bo enakomerno ohladila vse prostore, kar pa žal ni vedno mogoče. Hladen zrak težje prehaja skozi hodnike, zaprta vrata in različne etaže. Če je klima nameščena v enem prostoru, oddaljene spalnice pogosto ostanejo precej toplejše.
Na učinkovitost sicer vplivajo tudi velikost in razporeditev stanovanja, orientacija proti soncu, kakovost toplotne izolacije in moč izbrane klimatske naprave. Če je naprava prešibka glede na površino ali je nameščena na neustreznem mestu, bo delovala skoraj neprekinjeno, želene temperature pa ne bo dosegla.
Poleti pogosto spregledamo, koliko toplote proizvedemo sami. Pečica, kuhalna plošča, sušilni stroj, računalniki, televizorji in številni drugi električni aparati oddajajo toploto, ki jo mora klimatska naprava nato odstraniti iz prostora. V vročinskih valih je zato smiselno večja kuhanja prestaviti v jutranje ali večerne ure, uporabljati zunanje žare ali hladne jedi ter po možnosti zmanjšati uporabo naprav, ki dodatno segrevajo stanovanje.