Zaostreni predpisi za izpuste iz kurilnih naprav

16. 12. 2019 | Besedilo: Franc Kalan, energetski svetovalec

ogrevanje, izpusti, kurilne naprave, onesnaženost zraka, kurilna sezona

Onesnaženost zraka z dimnimi plini je v Sloveniji velik problem. V kurilni sezoni izpusti presegajo predpisane omejitve, k čemur z emisijo trdnih delcev PM 10 in PM 2,5 največ pripomorejo zastarele ogrevalne naprave na drva.

Po novi, avgusta sprejeti uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav so mejne vrednosti emisij precej nižje kot doslej, prepovedana je tudi prodaja kotlov z zastarelo tehnologijo, ki so še na trgu.

Trgovci, ki prodajajo nove kurilne naprave, morajo v enem mesecu organizirati meritve izpustov pri uradno registrirani instituciji, če peči niso opremljene z dokazili o tipskem preizkusu. Doslej so se namreč pri nas prodajali tudi zastareli kotli na drva z izredno slabim izkoristkom s toplotnimi izgubami in izpusti prek dovoljenih mej. Poleg njih mnoga gospodinjstva še vedno uporabljajo stare, že zdavnaj odslužene kotle, ki najbolj onesnažujejo okolje, in ti bi celo po starih predpisih morali biti odstranjeni. 

Po drugi strani so za čezmerne emisije krivi preveč vlažna drva, razni PVC-odpadki in gorivo z rakotvornimi snovmi (npr. formadehidnimi lepili). Pri tem je bistveno, da dimnikarji ne opravljajo dovolj strogega nadzora, inš­pekcijski nadzor pa je slab zaradi pomanjkanja kadrov. Seveda so vir škodljivih izpustov tudi drugi ogrevalni sistemi, npr. na kurilno olje, zemeljski plin, preostalo lesno biomaso, utekočinjeni naftni plin, zaradi porabe elektrike posredno tudi toplotne črpalke, IR-paneli, električni radiatorji in bojlerji, največ pa k njim pripomorejo prav zastarele peči na drva.

PREBERITE ŠE: Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami

Prepoved zastarelih kotlov

Nova uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav je bila objavljena v Uradnem listu št. 46/2019 in velja od 19. avgusta letos. V njej so določeni ukrepi za zmanjšanje, mejne vrednosti in vrednotenje emisij snovi v dimnih plinih, dovoljena goriva, dovoljene toplotne izgube, najnižji toplotni izkoristek, dimno število in druge praktične omejitve za kotle na trdna, tekoča in plinasta goriva z močjo, manjšo od 1000 kW. Prepovedani so tudi stari kotli in prodaja novih neustreznih. Trgovciki prodajajo nove kurilne naprave, morajo v enem mesecu organizirati meritve pri urad­no registrirani instituciji. Za uvožene naprave uredba prizna rezultate meritev tuje države. Izpolnjevanje pogojev za nove kotle preverja tržna inšpekcija, za stare pa okoljska inšpekcija MOP.


Lastniki kurilnih naprav so dolžni merilne protokole hraniti najmanj pet let in jih v tem času dati v pregled na zahtevo inšpektorja. V primeru kršitve določil uredbe so predpisane kazni od 2000 do 5000 evrov za pravne osebe ter od 200 do 400 evrov za upravljavca kurilne naprave. Za dobavitelja nove ogrevalne naprave so predpisane še strožje kazni: s 4000 do 40.000 evri se kaznuje pravna oseba, od 1200 do 4100 evrov pa posameznik.

Ogrevalni sistemi na trdna goriva

V uredbi je točno določeno, kakšna trdna goriva so dovoljena. Smejo se uporabljati le naravni les, briketi, peleti, lesni ostanki, premog in koks. Lesni ostanki so dovoljeni, če vsebnost katere koli nevarne snovi v njih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov, vsebnost drugih onesnaževal pa je znotraj predpisanih vrednosti. V premogu, briketih in koksu masni delež žvepla ne sme biti večji od odstotka.

Za sisteme ogrevanja na trdna goriva, razen za enosobne kurilne naprave, z nazivno toplotno močjo več kot 4 kW je predpisan hranilnik toplote velikosti 20 litrov/kW moči kotla na pelete s samodejnim polnjen­jem, 55 litrov/kW moči kotla na polena ter 12 litrov na liter polnilnega prostora z gorivom za kurilne naprave na brikete in naravne lesne ostanke.

Pred začetkom obratovanja ogrevalne naprave morajo biti opravljene meritve, s katerimi se preverja, ali so emisije v dovoljenih mejah. Mejne vrednosti in drugi omejitveni pogoji so predpisani tudi za lončene peči in odprte kamine. Dobavitelj mora zanje pred začetkom obratovanja predložiti izjavo, da naprava ne presega mejnih vrednosti emisij in da izpolnjuje določila za toplotni izkoristek.

PREBERITE ŠE: Stroka izpostavila potrebo po pospešenem prehodu na nizkoogljične vire energije

Največja dopustna starost peči

Uredba obravnava po enakem principu kot naprave na trdna goriva tudi druge sisteme, le da se mejne vrednosti emisij razlikujejo. Za tekoča in plinasta goriva so te manj zaostrene.

Poleg podrobno opredeljenih mejnih vrednosti emisij in drugih omejitev je pomembna tudi določitev maksimalne dopustne starosti peči. Tako naprave na trdna goriva ne smejo biti starejše od 20 let, seveda če emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti. Največ 20 let so lahko stare tudi ogrevalne naprave na tekoče gorivo, v posebnih pogojih (če so bile npr. proizvedene leta 1995) pa 27 let. Za občine s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka (Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje ob Savi) so kriteriji strožji, in sicer je maksimalna starost peči manjša za dve oz. tri leta.

V novi uredbi pripisujem velik pomen izločanju prestarih, tehnološko odsluženih kotlov iz rabe. Zelo pomembna novost je prepoved prodaje novih cenenih in tehnično nesprejemljivih kotlov. Znano je namreč, da nam največje težave povzroča ogrevalni sistem na lesno biomaso z nekakovostni vlaž­nimi poleni in kotlom, ki ni najmodernejši – uplinjevalni. Zelo pogosto se tudi ne vgrajujejo zdaj že predpisani hranilniki toplote.

Prejeli smo

V zvezi s prispevkom z gornjim naslovom, ki je bil v prilogi Deloindom objavljen 4. decembra 2019, zanikamo navedbo Franca Kalana, da je inšpekcijski nadzor slab zaradi pomanjkanja kadrov. Ker trditev izraža avtorjevo osebno prepričanje in ne temelji na nobeni analizi inšpekcijskega dela, je za bralce zavajajoča.

Želimo si, da bi bralci sami ustvarili sliko o kakovosti dela petih inšpektorjev Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki v inšpekcijskih nadzorih preverjajo izvajanje in spoštovanje določil zakona in predpisov, ki opredeljujejo opravljanje dimnikarskih storitev, zato vam v nadaljevanju podajamo nekaj informacij, ki opisujejo njihovo delo v prejšnjem letu. V letu 2018 so ti inšpektorji opravili 633 inšpekcijskih nadzorov (156 rednih, 134 izrednih in 159 kontrolnih), izdali 228 odločb v upravnih postopkih in 38 sklepov o dovolitvi izvršbe. V prekrškovnih postopkih je bilo kršiteljem zaradi kršitev predpisov izdanih 60 odločb o prekrških (14 plačilnih nalogov, 18 odločb o prekršku z izrekom globe in 28 opominov). Zaradi nespoštovanja z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja se je v 38 zadevah vodila izvršba z denarno prisilitvijo, v 16 zadevah se je izvršba po uradni dolžnosti že ustavila.

Inšpektorji so lani opravili nadzore prav pri vseh delujočih dimnikarskih družbah (103 družbe, pri katerih je dimnikarske storitve opravljalo 432 dimnikarjev). Pri 89 so bile ugotovljene neskladnosti s predpisi in je bilo zato izdanih 89 odločb. Poleg tega so inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor v letu 2018 prijeli 642 prijav s področja izvajanja dimnikarskih storitev; 208 prijav so posredovale dimnikarske družbe zaradi pomanjkljivosti, ki jih uporabnik dimnikarskih storitev ni odpravil v predlaganem roku, preostale so posredovali posamezniki zaradi domnevnih kršitev predpisov. Inšpektorji so 54 prijav, iz katerih je bilo razbrati, da je ogroženo zdravje in življenje ljudi, takoj obravnavali. Preostale prijave so razvrstili po merilih za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov IRSOP in jih bodo skladno s temi merili tudi obravnavali.

Darija Dolenc, Inšpektorat RS za okolje in prostor

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE