21. 5. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA
Slovenija z 11. majem prihodnjim generacijam nalaga dodaten okoljski dolg
21. 5. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA
11. maj je bil dan okoljskega dolga za Slovenijo. Gre za dan, na katerega človeštvo izkoristi naravne vire, ki jih ima na voljo v enem letu, in vstopi v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Kot pravijo na okoljskem ministrstvu, se okoljski odtis Slovenije ni povečal, se je pa zmanjšala globalna biološka zmogljivost.
Dan okoljskega dolga se vsako leto premakne za nekaj dni proti začetku leta. Lani je bil ta dan 13. maja, v svetovnem merilu pa 2. avgusta. S tem okoljski odtis kot kazalnik kaže na prevladujoči razvojni model, ko se hkrati s povečevanjem blaginje povečuje tudi okoljski odtis, torej izraba naravnih virov in povečevanje onesnaževanja.
Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo. Zato je trajnostna razvojna pot Slovenije lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. Skupaj s kazalnikom okoljski odtis spremlja in izračunava dan okoljskega dolga Global Footpring Network (GFN).
Čeprav se okoljski odtis Slovenije ni povečal, se je zmanjšala globalna biokapaciteta (biološka zmogljivost). Okoljski odtis je sicer najširše uporabljan sintezni kazalnik okoljskega razvoja, ki se uporablja za spremljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja. Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih. To je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev človekovih potreb po hrani in ohranjanje njegovega življenjskega sloga ter odlaganje pri tem nastajajočih odpadkov.
V njegovi strukturi je največ ogljičnega odtisa, zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Sledita mu biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin, ter odtis infrastrukture, to je pozidanih površin.
Slovenija je s sprejemom strategije razvoja do leta 2030 naredila velik korak naprej v smislu spremljanja okoljske dimenzije trajnostnega razvoja, saj je ekološki/okoljski odtis umestila med vodilne kazalce za spremljanje stanja naravnih virov, so navedli na ministrstvu za okolje in prostor. Pri tem si je Slovenija zastavila tudi cilj, da se do leta 2030 zmanjša ekološki/okoljski odtis Slovenije za okoli 20 odstotkov. Cilj zmanjšanja ekološkega/okoljskega odtisa je vključen tudi v predlog nacionalnega programa varstva okolja, so še sporočili z ministrstva.
