Več zelenja, manj vročine: tako bodo na Dunaju hladili novo mestno četrt

Nova dunajska raziskava kaže, da lahko drevesa, parki, prepustne površine in premišljeno razporejene stavbe občutno zmanjšajo pregrevanje mest.

Vročinski valovi so v evropskih mestih vse pogostejši in intenzivnejši, zato zgolj sajenje posameznih dreves in urejanje manjših zelenih površin ne zadostujeta več. Vse pomembnejše postaja celostno načrtovanje mestnih četrti, ki omogoča učinkovitejše ohlajanje, boljše kroženje zraka in prijetnejše bivalne razmere.

To potrjuje raziskava Avstrijskega tehnološkega inštituta AIT, v kateri so preučili vpliv nastajajoče dunajske soseske Nordwestbahnhof na lokalno mikroklimo. Nova četrt, ki nastaja na območju nekdanjega tovornega železniškega terminala, naj bi zmanjšala učinke vročinskih valov tudi v okoliških ulicah.

Več kot 2200 dreves in velik osrednji park

Pomemben del nove soseske bodo velik osrednji park, prepustne talne površine in več kot 2200 dreves. Rastline bodo zagotavljale senco, z izhlapevanjem vode pa dodatno ohlajale zrak.

Prepustne površine bodo omogočale, da se bo več padavinske vode vpilo v tla, namesto da bi hitro odtekla v kanalizacijo. Tako bo v prostoru ostalo več vlage, ki bo ob vročih dneh prispevala k naravnemu hlajenju okolice.

Stavbe ne smejo ustaviti vetra

Na temperaturo v mestih ne vpliva le količina zelenja, temveč tudi razporeditev stavb. V novi dunajski četrti bodo zato med objekti uredili odprte prehode in prezračevalne koridorje v smeri severozahod–jugovzhod.

Takšna zasnova naj bi omogočila boljše kroženje zraka ter preprečila, da bi se vročina ponoči zadrževala med stavbami.

Ponoči do 2,5 stopinje hladneje

Podnebne simulacije so pokazale, da bi se lahko nočne temperature na območju nove soseske v povprečju znižale za približno eno stopinjo Celzija, na nekaterih mestih pa celo za 2,5 stopinje.

Takšna razlika bi lahko vročinski val v povprečju skrajšala za en dan, število tropskih noči pa zmanjšala za približno tri na leto. Za tropsko noč velja noč, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija.

Hladnejše noči so pomembne tudi za zdravje

Nižje nočne temperature ne pomenijo le prijetnejšega spanja. Zmanjšujejo tudi toplotni stres, ki je posebno nevaren za starejše, kronične bolnike in druge ranljive skupine.

Raziskava dunajskih zdravstvenih in znanstvenih ustanov je pokazala, da se med vročinskimi valovi število intervencij nujne medicinske pomoči poveča za približno deset odstotkov. Pri starejših od 75 let je povečanje več kot 16-odstotno.

Zelenje postaja del mestne infrastrukture

Dunajski primer kaže, da zelenje v mestih ni več le estetski dodatek. Parki, drevesa, vodoprepustna tla, ozelenjene stavbe in premišljena razporeditev objektov postajajo ključni elementi prilagajanja mest na vse bolj vroča poletja.

Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zelene strehe in fasade, ki zmanjšujejo segrevanje stavb, zadržujejo padavinsko vodo, izboljšujejo mikroklimo in ustvarjajo življenjski prostor za živali. V številnih evropskih mestih jih zato ne obravnavajo več kot arhitekturni luksuz, temveč kot del podnebne infrastrukture.

Kako zelene strehe in fasade uvajajo v evropskih mestih, katere njihove prednosti izpostavljajo strokovnjaki in kakšne ozelenjene stanovanjske soseske nastajajo pri nas, smo pred kratkim podrobneje predstavili v članku Ozelenjene strehe in fasade: modna muha ali nuja v vse bolj vročih mestih?