Onesnažen zrak: »Rakaste bolezni pljuč pri nekadilcih naraščajo«

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije onesnažen zrak vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti. Ni torej presenetljivo, da pulmologi opozarjajo, da je kakovost zraka eden ključnih kazalnikov javnega zdravja. »Zrak, ki ga dihamo, neposredno vpliva na imunski sistem, pljuča in celo delovanje možganov,« poudarja dr. Ana Novaković, specialistka interne medicine iz ambulante Pulmoradix v Slovenj Gradcu. V več kot desetletju dela opaža vse več posameznikov, ki se zaradi onesnaženega zraka spopadajo z alergijami, astmo, motnjami dihanja v spanju in žal celo pljučnim rakom, tudi med tistimi, ki niso nikoli kadili.

Ana Novaković, dr. med, specialistka interne medicine, ki deluje v pulmološki ambulanti Pulmoradix v Slovenj Gradcu. FOTO: Osebni Arhiv

Zakaj je onesnažen zrak težava za zdravje?

Naša dihala so v stalnem stiku z okoljem. Vsak dan vdihnemo približno 20.000-krat, kar pomeni, da predihamo približno 10.000 litrov zraka. Zato je razumljivo, da škodljivosti v vdihanem zraku močno obremenijo obrambni sistem pljuč. Vsako leto pulmologi in epidemiologi poročajo o porastu umrljivosti zaradi onesnaženosti bivalnega in delovnega okolja. Po podatkih iz leta 2021 je onesnaženost drugi med vodilnimi dejavniki tveganja za smrt, iz leta 2022 pa vodilni dejavnik tveganja.

Kdo je bolj ogrožen zaradi onesnaženega zraka?

Vsekakor otroci, mlade ženske, nosečnice, kronični bolniki in starejša populacija.

Kako onesnažen zrak konkretno vpliva na naša dihala in organizem, kratkoročno in dolgoročno?

Kratkoročno nas ogrožajo številne okužbe. Pogoste okužbe spodnjih dihal lahko pozneje povzročijo resne zaplete v pljučih. Dolgoročni vplivi so kompleksni. Spreminja se imunski odziv, prihaja do okvare dihalnih poti, tkiva pljuč, spreminja se celo genska ekspresija. Zato onesnažen zrak vpliva na povečano tveganje za alergije, astmo, KOPB, kronični bronhitis, interstijske bolezni pljuč, kronični rezistentni kašelj, pljučnega raka, vendar tudi za diabetes, ishemično bolezen srca, možgansko kap, karcinom dojk, limfom, nižji IQ, avtizem, ADHD, demenco, Parkinsonovo bolezen, motnje dihanja v spanju.

Katere posledice zaradi onesnaženega zraka najpogosteje opažate pri ljudeh?

Tega je veliko. Začnimo pri težavi, ki se je odrasli niti ne zavedamo. Nosna sluznica je kronično spremenjena, ne dihamo pravilno skozi nos. Nos je začetek dihalne poti, dobesedno naš filter, ki sčisti in segreje zrak, ki prihaja v pljuča. Vse več ljudi ima težave z dihanjem skozi nos, dihamo skozi usta in razvijajo se eozinofilna vnetja dihal, astma, smrčanje, sindrom obstruktivne apneje v spanju in druge kronične bolezni. Žal je vse več karcinomov pljuč pri nekadilcih – mutacija EGFR pod vplivom delcev PM 1, PM 2,5 in PM 10.

FOTO: Depositphotos

Kateri simptomi se pojavijo najprej ob kratkotrajnih povišanih vrednostih? Kdaj naj posameznik nujno poišče pomoč?

Najbolj občutljivi so seveda kronični pljučni bolniki. Oni že imajo navodila svojih lečečih pulmologov. Pomagajo si s svojo inhalacijsko terapijo. V primeru tiščanja v prsih, oteženega dihanja, splošne oslabelosti, dražečega kašlja, težjega izkašljevanja naj se obrnejo na svojega pulmologa ali dežurnega zdravnika.

Mlada, zdrava populacija se težje zaveda težav. Zamašen nos, kihanje, pokašljevanje. Zato je zelo pomembna redna in dosledna higiena nosnih hodnikov oziroma spiranje s fiziološko raztopino, zjutraj in zvečer. Ne pozabimo, nos je naš filter oz. začetek dihalne poti.

Kako onesnažen zrak vpliva na dovzetnost za respiratorne okužbe in na okrevanje po njih?

Ko smo izpostavljeni onesnaženemu zraku, različne »nežive«, vendar dražljive in nevarne snovi pridejo v pljuča. Imunski sistem se aktivira in poskuša s svojimi številnimi mehanizmi – s celicami, protitelesi in različnimi vnetnimi mediatorji – uničiti dražljivce. Pri tem se žal uničujejo tudi celice lastnega telesa. Ves čas dražen oziroma aktiviran imunski sistem se ne bo mogel ustrezno odzvati ob stiku s povzročiteljem okužb. Zato bomo prej zboleli z vnetji in težje okrevali.

Interakcije z alergijami (npr. cvetni prah in delci PM): ali onesnažen zrak poslabša alergijsko simptomatiko?

Absolutno, onesnažen zrak poslabša alergijsko simptomatiko. Za alergije je tipično tako imenovano eozinofilno vnetje oz. povišane vrednosti specifičnih IgE in eozinofilcev. Študije so pokazale, da onesnažen zrak dodatno vpliva na omenjene mehanizme, pri alergijskih reakcijah jih še pospeši. Zato imamo še več simptomov – zamašen nos, nosni izcedek, kihanje, kašelj, slabo vodeno astmo. Najbolj pomemben alergen za dihala je vsekakor pršica, ki je celoletni alergen ter ves čas povsod prisotna in draži dihala, povzroča resne zaplete.

Kakšna je sploh definicija onesnaženega zraka?

Onesnaženje zraka pomeni prisotnost nezaželenih delcev in snovi v zraku, ko njihova količina naraste nad določeno mejo. To so plini, prašni delci (PM1, PM 2,5, PM 10), dušikov oksid, žveplov oksid, prizemni ozon. Glavni onesnaževalci so industrija, termoelektrarne, kmetijstvo, promet, gospodinjstva.

Kakšna je vloga socialno-ekonomskih dejavnikov (bivanje ob prometnicah, stare kurilne naprave, slabša izolacija)?

Vsekakor vse našteto bolj onesnažuje zrak in vpliva na zdravje. Fosilna goriva, izpusti vozil, ozon, ogrevanje na biomaso, sredstva za čiščenje … Cilj je zmanjševanje onesnaževanja zraka, tako zunaj kot v bivalnem prostoru. Rešitev je zapletena. Obvezne čistilne tehnologije v industriji in proizvodnji elektrike. Čim manj goriv iz biomas, rešitev ogrevanja – recimo toplotne črpalke, električne naprave za kuhanje, boljša izolacija, edukacija, dostopen zdravstveni sistem, v mestih spodbujanje javnega prevoza, sprehajanja, kolesarjenja, pogozdovanje, ohranjanje gozdov in zelenic, čiščenje filtrov klimatskih naprav …

FOTO: Depositphotos

Kateri so trije najpogostejši notranji viri slabega zraka v slovenskih domovih?

Ogrevanje, kuhanje – gorivo iz biomase, vlaga, plesen, bi pa naštela še kemijske snovi za čiščenje, klimatske naprave.

Plesen in vlaga: kako vplivata na zdravje? Kaj svetujete glede preprečevanja in sanacije? Kako očistiti zrak v tem primeru oz. kako ukrepati?

Vlažen zrak v bivalnih prostorih lahko povzroči nastanek plesni. To ni samo estetska težava. Plesen so glive, ki sproščajo spore, ki vplivajo na kakovost zraka in povzročajo resne zdravstvene težave. Za vse je plesen zdravstveno nevarna, za nekatere še bolj – kronične pljučne bolnike, otroke, nosečnice, imunsko kompromitirane osebe. Bivalne prostore bo treba prezračevati, stanovanja (bloke ali hiše) ustrezno izolirati, zmanjšati obremenitev notranjega zraka z vlago. Za običajni bivalni prostor je zaželena vlaga med 40 in 60 %. V primeru prvih znakov vlage bo treba poiskati strokovno pomoč oziroma mojstre, ki se ukvarjajo z vlago v stanovanjskih prostorih.

Kateri praktični ukrepi nasploh pomagajo, če želimo imeti doma čist zrak? Čistilniki zraka – kdaj so smiselni?

Če živimo na podeželju, čim več prezračevati stanovanje, ogrevanje s toplotnimi črpalkami. V mestih je zelo pomembna skrb za vlago zraka v prostorih, daljinsko ogrevanje, na splošno skrb za ekosistem. Ozaveščanje prebivalstva je zelo pomembno.

Danes obstajajo številne naprave za prezračevanje in čiščenje zraka. Imamo še čistilnike, ki zrak iz prostora ustrezno očistijo in vrnejo v isti prostor. Na trgu so tudi purifikatorji, ki s filtrom HEPA odstranijo praktično vse delce (> 99,97 % delcev), v eni uri je prostorski zrak očiščen vsega prahu, delcev, virusov, bakterij, glivic in spor. Obstajajo za manjše in večje prostore.

Od pacientov velikokrat slišim, da so si nabavili »vlažilec zraka«. To ni rešitev. Potrebujemo čist zrak.

FOTO: Depositphotos

Bi morda podelili z nami kakšno izkušnjo iz prakse – kako so si pomagali ljudje, ki so imeli težave zaradi onesnaženega zraka?

Primerov je veliko, vsak dan se srečujem s težavami zaradi ali bivanja ali dela v umazanem oz. onesnaženem okolju.

Velikokrat se kronični pljučni bolniki selijo v bolj ustrezna stanovanja, kar je finančno in organizacijsko zelo zahtevno. Težava so tudi poklicne bolezni, za kar potrebujemo podporo države, zavarovalnice, socialne službe, delodajalca, osebnega zdravnika in spec. medicine dela. Včasih je potrjena poklicna bolezen, delovišče pa isto. Narašča število pacientov z resnimi motnjami dihanji v spanju, ki potrebujejo čimprejšnjo obravnavo in zdravljenje. Bolnikov s težko vodeno astmo je vse več, pri njih je indicirano zdravljenje z biološkimi zdravili. Alergije vplivajo na kakovost življenja, zato se kar nekaj pacientov loti finančno precej zahtevnih sprememb – ali prenavljanje ali selitev.

Rakaste bolezni pljuč pri nekadilcih naraščajo, pacient, ki nikoli ni kadil, je seveda osupel in jezen zaradi diagnoze. Primerov je še pa še. Poleg skrbi zase moramo vsi nedvomno skrbeti za kakovostno sobivanje z naravo. Naša odgovornost je, da naravno dediščino varujemo za naslednje rodove in za vsa živa bitja. Vsi si zaslužimo bivanje v čistem okolju in vdihovati čisti zrak.

Kar lahko vsak naredi za svoje zdravje in je poceni ter enostavno; vzdrževanje oziroma čiščenje »filtra«, ki nam ga je narava že podarila, redno in dosledno čiščenje nosne sluznice z navadno fiziološko raztopino, vsaj zjutraj in zvečer. Dihala nam bodo hvaležna.

FOTO: Evento Therm

Naročnik oglasne vsebine je Evento Therm