Slovenija na dnu Evrope po čistem zraku; kje delamo napake?

Slovenska prestolnica se je po kakovosti zraka uvrstila na dno lestvice evropskih mest, ki jo je pred dnevi objavila Evropska agencija za okolje. Onesnažen zrak, predvsem pozimi, pa imamo tudi v drugih mestih in mnogih ruralnih naseljih.

O ukrepih, ki bi vodili do čistega zraka, smo se pogovarjali s profesorjem dr. Alojzom Poredošem.

Profesor Alojz Poredoš je doktor strojništva in upokojeni redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Je dolgoletni predsednik SZE (Slovenskega Združenja za Energetiko) in SDDE (Slovenskega Društva za Daljinsko Energetiko), znanstveni svetnik SAZU, predsednik Sveta za energetiko SAZU in avtor številnih strokovnih knjig in člankov s področja energetike. FOTO: Barbara Reya

Ali v Sloveniji naredimo dovolj za čist zrak?

Kratek odgovor je: Ne. Če se omejimo na emisije trdnih delcev, ki onesnažujejo zrak, so te dobro regulirane pri velikih proizvajalcih toplote in električne energije. Dobro je, da ti nekdaj veliki onesnaževalci zdaj malo prispevajo k onesnaženosti zraka. Glavni vir onesnaževanja s trdnimi delci so male kurilne naprave na lesno biomaso, ki so vir okrog dveh tretjin vseh emisij. Male kurilne naprave v individualnih hišah so večinoma predimenzionirane, zato delujejo pri nizkih močeh, kar povzroča nizke energetske izkoristke in velike emisije trdnih delcev. Čiščenje dimnih plinov, ki je v večjih kurilnih napravah obvezno, je v primeru individualnih majhnih kurišč predrago.

Kakšne so rešitve?

Onesnažen zrak nedvomno slabo vpliva na počutje in zdravje ljudi. Zato so potrebni sistemski ukrepi na državni in lokalni ravni, potrebna pa je tudi velika ozaveščenost ljudi. Država mora pripraviti dolgoročno strategijo in zakonodajo, ki bo zavezovala tudi naslednje vlade in mora temeljiti na principih trajnostne energetske prihodnosti. Zagotoviti mora tudi finančno podporo za izvedbo ukrepov.

Lokalne skupnosti morajo v svoje lokalne energetske koncepte (LEK) vgraditi zaveze za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Konkretno za primer kurjenja lesne biomase morajo pripraviti koncept za gradnjo lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Kurjenje lesne biomase v takšnih sistemih je pod strokovnim nadzorom, energetski izkoristki so bistveno višji in zaradi vgrajenih čistilnih naprav dimnih plinov so emisije trdnih delcev bistveno manjše kot v individualnih kuriščih. Lokalna skupnost mora podeliti koncesijo kvalificiranemu izvajalcu te dejavnosti, ta pa mora prebivalcem lokalne skupnosti ponuditi takšen poslovni model, ki jih bo motiviral, da se priključijo na DOLB.

FOTO: Depositphotos

Tam, kjer je gostota odjema toplote iz DOLB sorazmerno majhna, kjer so razdalje med hišami razmeroma velike, se lahko izkaže, da je projekt nerentabilen. V tem primeru naj lastniki individualnih kurišč razmislijo o zamenjavi s toplotno črpalko. Država že zdaj v ta namen ponuja ustrezno finančno podporo. Izkaže se, da je vračilna doba naložbe v toplotno črpalko pogosto največ pet do deset let.

Kakšna je časovna izvedba ukrepov?

Ukrepi na državni ravni so bolj dolgoročne narave. Veliko hitreje so izvedljivi ukrepi na lokalni ravni. V ta namen je treba prebivalce dobro informirati in ozavestiti ter motivirati. Sistem DOLB je možno zgraditi v letu ali dveh, individualno kurišče je možno nadomestiti s toplotno črpalko v zelo kratkem času.

Kaj menite, kakšna pa je ozaveščenost Slovencev na tem področju? Ali nam je znana problematika onesnaženega zraka?

Ozaveščenost Slovencev pa tudi večine ljudi po svetu je glede tega slaba. V naravi človeka je, da se zaveda prisotnosti in nevarnosti nekega onesnažila takrat, kadar ga zazna s svojimi čutili. To so večji prašni delci, ki jih vidimo. Manjših trdnih delcev ne opazimo in so velikokrat tudi brez vonja. Vdihavamo jih in se kopičijo na naših dihalnih poteh. Na dolgi rok nam lahko povzročajo resne zdravstvene težave. Onesnažen zrak je tihi ubijalec.

Ali obstajajo primeri dobrih praks iz tujine, ki bi jih lahko prenesli v slovenski prostor?

V svetu so številni primeri drastičnega zmanjšanja onesnaževanja predvsem v urbanih središčih. V Londonu so v strogi coni nizkih emisij preprečili vožnjo vozil, ki ne izpolnjujejo najvišjih emisijskih standardov, in uredili priklop vseh objektov na sistem daljinskega ogrevanja. Ti ukrepi so prispevali k zmanjšanju števila sprejemov v bolnišnico zaradi astme, ki jo je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, za 30 % v obdobju 2017–2019 v primerjavi z obdobjem med letoma 2014 in 2016. Podobni ukrepi se izvajajo v Madridu, Milanu in Seulu. Vodilna v zmanjšanju emisij v Evropi je Danska, kjer so glavni rezultati doseženi z močno pokritostjo daljinskega ogrevanja (več kot 63 % vseh potreb po toploti), večinoma na obnovljive vire, in mesto Köbenhavn. Delež pokritosti potreb po toploti iz daljinskih sistemov v Sloveniji znaša le 12 %.

FOTO: Depositphotos

Ali lahko naravne rešitve, kot so zelene površine, urbana drevesa ali zelene strehe, pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka v mestih?

Vsekakor lahko zelene površine znatno prispevajo k izboljšanju zraka v mestih neposredno in posredno. Zelene, naravne površine so sposobne mehansko zajeti znaten delež trdnih delcev predvsem velikosti PM10. Delujejo kot nekakšen naravni filter. Indirektni vpliv zelenih površin na onesnaževanje zraka v mestih se odraža z zmanjšanjem energije za hlajenje stavb v poletnem času. Osenčenje in transpiracija iz zelenih rastlin zmanjšata temperaturo v bližnjih stavbah tudi do 5 °C. Tako je potreba po energiji za hlajenje zmanjšana za več kot 20 % in s tem raba primarne energije ter povezane emisije.

Kako pa se lahko zaščitimo pred onesnaženim zunanjim zrakom v prostorih?

V zaprtih prostorih moramo zagotavljati ustrezno kakovost zraka glede na dejavnost, ki se v teh prostorih odvija. To zagotavljamo s klimatskimi ali prezračevalnimi napravami, ki nam poleg čiščenja in temperiranja ter vlaženja v prostor dovajajo tudi zunanji zrak. Če je ta onesnažen, moramo imeti prezračevalni sistem z dobro filtracijo zunanjega zraka. Zelo škodljivi delci PM1, PM2,5, in PM10 se učinkovito izločijo šele v finem filtru stopnje F9, ki pa ga nekatere prezračevalne naprave nimajo vgrajenega. Fini filtri namreč povzročajo velike upore in s tem veliko porabo energije prezračevalnih sistemov. Tako tudi s prezračevanjem v prostor vnašamo precej škodljivih delcev.

Kadar ni potrebe po dovodu zunanjega (svežega) zraka, so energetsko veliko bolj učinkoviti čistilniki prostorskega zraka.

FOTO: Depositphotos

Kako lahko čistilniki (purifikatorji) zraka pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka v notranjih prostorih?

Te naprave vsesajo prostorski zrak skozi HEPA filtre razreda H13 ali celo H14 in s tem iz njega odstranijo kar do 99,995 % zdravju škodljivih delcev. Ta zrak se očiščen vrne v prostor in ne pomeni več tveganja za zdravje. Zrak v prostoru se lahko prečisti nekajkrat v eni uri. Energetsko učinkovitost v tem primeru dodatno izboljša dejstvo, da ogrevanje, hlajenje ali vlaženje tega zraka ni potrebno.

Še posebej pozitivne učinke s čistilniki zraka dosežemo v prostorih z večjo gostoto ljudi, predvsem v gibanju (šole, vrtci), ali v prostorih z dejavnostjo, kjer so prisotne emisije trdnih delcev, kot so to različne delavnice.

Če predpostavimo, da je zunanji zrak onesnažen in zdravju škodljiv in v prostoru ni potrebe po svežem zraku, je čistilnik zraka tehnično in energetsko učinkovita naprava, ki nam v prostoru vzdržuje čisti zrak.

Naročnik oglasne vsebine je Evento Therm