

Ali veste, kje imate doma glavni vodni ventil? Večina ljudi o tem ne razmišlja, dokler ne pride do težave. A prav izliv vode je danes eden najpogostejših vzrokov škode v Slovenskih domovih, v večstanovanjskih stavbah pa celo najpogostejši. Posledice so lahko veliko hujše od mokre kopalnice ali poškodovanega parketa – voda lahko poškoduje tudi sosednja stanovanja, odpre vprašanje odgovornosti in povzroči stroške v višini več tisoč evrov.
Po podatkih Zavarovalnice Triglav izliv vode predstavlja okoli 35 odstotkov vseh škodnih primerov v večstanovanjskih stavbah, delež tovrstnih primerov pa narašča. Kar okoli 60 odstotkov vseh domskih asistenc v zadnjih šestih letih je bilo povezanih prav z izlivi vode.
Vzrokov je več. Slovenski stanovanjski fond se stara, številne stavbe imajo dotrajane vodovodne instalacije, težave pa pogosto povzročijo tudi gospodinjski aparati, kot so pralni in pomivalni stroji. Strokovnjaki opozarjajo, da težava ni le v starosti objektov, temveč tudi v kakovosti izvedbe del.
Kot poudarjajo predstavniki gradbene stroke, so danes sicer na voljo kakovostnejši materiali kot nekoč, vendar lahko nepravilna vgradnja hitro izniči njihove prednosti. Hkrati se lastniki pogosto odločajo za estetsko privlačne, a manj praktične rešitve, ki jih je težje vzdrževati in ob okvari povzročijo večjo škodo.
Vsaka tretja škoda v blokih je posledica izliva vode.
Čeprav se ljudje pogosto bojijo požara, vloma ali neurja, statistika kaže drugačno sliko. Podatki za večstanovanjske objekte kažejo, da je izliv vode odgovoren za približno tretjino vseh škodnih primerov in za več kot tretjino skupne vrednosti škod.
To pomeni, da je voda eden največjih finančnih dejavnikov tveganja za lastnike stanovanj.
Še posebej problematični so primeri, ko voda iz enega stanovanja prodre v drugo. Takrat škoda pogosto ni omejena le na eno nepremičnino, temveč se razširi tudi na sosednje etaže.
Ko pride do izliva vode, šteje vsaka minuta. Zato strokovnjaki svetujejo, da vsak lastnik stanovanja ve, kje se nahaja glavni ventil za zapiranje vode.
Poleg tega lahko tveganje za škodo pomembno zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi:

Po mnenju strokovnjakov je preventiva bistveno cenejša od odpravljanja posledic.
Pri izlivu vode v večstanovanjski stavbi se hitro pojavi vprašanje: kdo bo plačal škodo?
Odgovor ni vedno preprost. Najprej je treba ugotoviti, ali je do okvare prišlo na skupnem delu stavbe ali v posameznem stanovanju. Če je vzrok v skupnih inštalacijah, lahko odgovornost nosijo vsi etažni lastniki. Če pa je do okvare prišlo v posameznem stanovanju, je odgovornost praviloma na strani njegovega lastnika.
Dr. Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da je lastništvo nepremičnine povezano tudi z odgovornostjo za škodo, ki jo lahko povzroči drugim. Lastniki stanovanj lahko za takšno škodo odgovarjajo solidarno, zato je ustrezno zavarovanje še toliko pomembnejše.
Mnogi lastniki menijo, da so z zavarovanjem stanovanja ustrezno zaščiteni. A strokovnjaki opozarjajo, da zavarovanje premoženja ni isto kot zavarovanje odgovornosti.
Kar 80 % odškodnin iz naslova odgovornosti se nanaša na izlive vode.
Prvo krije škodo na lastni nepremičnini, drugo pa škodo, ki jo zaradi vaše nepremičnine utrpijo tretje osebe. Prav to postane ključno, ko voda poškoduje sosedovo stanovanje.
Podatki kažejo, da se približno 80 odstotkov vseh izplačil iz naslova odgovornosti iz hišne in zemljiške posesti nanaša prav na škode, povezane z izlivi vode.
Čeprav so izlivi vode med najpogostejšimi vzroki škode v domovih, številni lastniki še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti vzdrževanju instalacij, preverjanju stanja cevi ali ustreznemu zavarovanju.
Prav zato strokovnjaki svetujejo, da poleg rednega vzdrževanja preverite tudi, kakšna kritja vključuje vaše zavarovanje. Ena sama počena cev lahko namreč povzroči bistveno več težav, kot se zdi na prvi pogled – od uničenega parketa do dolgotrajnih sporov s sosedi in visokih stroškov sanacije.