

Voda, ki priteče iz klimatske naprave, ni primerna za pitje, lahko pa jo koristno uporabimo pri nekaterih opravilih doma in na vrtu.
V poletnih mesecih, ko klimatske naprave delujejo več ur na dan, se iz njihovih odtočnih cevi pogosto izločajo precejšnje količine vode. Večina je ne zbira, temveč pusti, da odteče v odtok ali na prosto. Toda kondenz bi lahko uporabili tudi za nekatera opravila, pri katerih ne potrebujemo pitne vode.
Kot poroča hrvaški portal Jutarnji list oziroma njegova priloga Dom i Dizajn, lahko posamezna klimatska naprava glede na razmere proizvede tudi več litrov kondenzirane vode na dan.
Kondenz nastaja, ko topel in vlažen zrak iz prostora prehaja čez hladen uparjalnik klimatske naprave. Ker je njegova površina hladnejša od temperature rosišča, se vodna para spremeni v kapljice.
Te se zbirajo v notranjosti naprave, nato pa po odtočni cevi odtečejo na prosto. Pri nekaterih prenosnih klimatskih napravah se voda zbira v posodi, ki jo je treba občasno izprazniti.
Koliko vode bo nastalo, je odvisno predvsem od vlažnosti zraka, pa tudi od temperature, moči naprave in časa njenega delovanja. V bolj vročih in vlažnih razmerah je je praviloma več.
Kondenzirana voda ni pitna, vendar jo je po ugotovitvah različnih raziskav mogoče uporabiti za opravila, pri katerih kakovost pitne vode ni potrebna.
Med možnimi načini uporabe so:
PREBERITE ŠE: Voda: S katero že uporabljeno lahko zalivamo rastline
Pri uporabi moramo upoštevati, da kakovost vode ni vedno enaka. Odvisna je od čistosti klimatske naprave, cevi in posode, v kateri jo zbiramo.
Raziskovalci so leta 2020 analizirali kondenz iz klimatskih naprav v dveh palestinskih mestih, kjer so zaloge pitne vode omejene. Vzorce so zbrali v stanovanjskih stavbah, trgovinah in restavracijah.
V laboratoriju so med drugim preverjali pH-vrednost, motnost, količino raztopljenih snovi ter prisotnost različnih kemičnih elementov in težkih kovin. Rezultate so primerjali s tamkajšnjimi standardi za pitno vodo in vodo, namenjeno namakanju.
Analize so pokazale, da je bila zbrana voda večinoma primerna za namakanje rastlin. Posamezni kazalniki pa niso izpolnjevali vseh zahtev za pitno vodo.
V nekaterih vzorcih so našli tudi baker, železo, aluminij, krom, barij, cink in mangan. V enem od vzorcev je bila koncentracija mangana povišana.
Količina zbranega kondenza je bila precejšnja. Posamezna klimatska naprava je glede na pogoje delovanja proizvedla od 8,63 do 15,1 litra vode na dan. Raziskovalci so ocenili, da bi sistematično zbiranje in ponovna uporaba lahko pripomogla k zmanjševanju porabe pitne vode, predvsem na območjih, kjer je te malo.

Možnosti čiščenja kondenzirane vode so preučevali tudi raziskovalci v Omanu. Primerjali so različne načine dezinfekcije, med njimi ultravijolično obsevanje, kloriranje, segrevanje, ozoniranje in izpostavljanje sončni svetlobi.
Pri poskusu s sončno dezinfekcijo so vodo najprej filtrirali, nato pa jo v steriliziranih steklenicah izpostavili soncu. Po navedbah avtorjev raziskave bakterij Escherichia coli in koliformnih bakterij po dveh urah izpostavljenosti pri temperaturi 43 stopinj Celzija niso več zaznali.
Toda rezultatov laboratorijskega poskusa ne smemo razumeti kot priporočilo, da lahko kondenz doma preprosto postavimo na sonce in ga nato pijemo. Raziskovalci poudarjajo, da sta za takšno uporabo potrebni ustrezna obdelava in preverjanje kakovosti vode.
Čeprav je kondenz lahko na pogled čist, to še ne pomeni, da je primeren za uživanje. Med pretakanjem skozi klimatsko napravo in odtočne cevi lahko pride v stik s prahom, mikroorganizmi, oblogami in različnimi materiali.
Kondenzirane vode zato brez ustreznega čiščenja in laboratorijske analize ne uporabljamo za pitje ali pripravo hrane.
Za zalivanje, splakovanje stranišča in druga opravila, pri katerih ne potrebujemo pitne vode, pa je lahko uporaben dodaten vir. Pomembno je, da jo zbiramo v čisto posodo in porabimo čim prej, klimatsko napravo in odtočne cevi pa redno čistimo in vzdržujemo.