V gosto naseljenem mestu je ob vročinskih navalih občutno bolj vroče in soparno kot na obrobju mesta ali na podeželju. Vročino v ozračje oddajajo stavbe in ceste, pa tudi promet, industrija in klimatske naprave na stavbah. Ker Dunajčani menijo, da najboljša klimatska naprava izhaja iz narave, so uvedli številne ukrepe proti tako imenovanim mestnim toplotnim otokom. "Dunaj je eno prvih evropskih mest, ki temo mestnih toplotnih otokov ne le raziskuje, ampak tudi razvija konkretne ukrepe in jih postopoma udejanja," je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

Mestna zelena infrastruktura, kot so parki, javne vodne površine, drevoredi in ozelenjene fasade, bistveno zmanjša segrevanje ozračja. Na Dunaju že pri načrtovanju novih stanovanjskih sosesk načrtujejo velik delež zelenih površin. Tako je v soseski ob glavni železniški postaji nastal Park Helmuta Zilka, v okrožju Donaustadt pa na 240 hektarih površine nastaja ogromen park za prostočasne dejavnosti. V naselju Seestadt Aspern bodo zgradili tri parke in ob vseh cestah nasadili drevesa.

Za hlajenje v samem središču mesta so idealne ozelenjene fasade in strehe, ki imajo učinek naravnih klimatskih naprav. Rastline na pročeljih v vročini v okolico oddajajo vodo, ki hladi ozračje, pozimi pa imajo na stavbo izolativen učinek, kar zniža stroške ogrevanja. Prav tako rastline dajejo stavbam zaščito pred dežjem in ultravijoličnim sevanjem. Če se za ozelenitev fasad ali streh na zasebnih stavbah odločijo meščani, so jim na voljo subvencije do 2.200 evrov.