Veljavni standard za načrtovanje novih stanovanjskih hiš zahteva, da hiša ne porabi več kot 38 kWh/m2a, pojasnjuje Boris Mihovec iz podjetja Jaris. »To je enako kot 3,8 litra kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine na sezono. Do leta 2020 bodo zahteve še višje in bo največja dovoljena poraba za ogrevanje 2,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter. Pri nas že zdaj spodbujamo graditelje, naj se odločijo za pasivno hišo, ki za ogrevanje ne porabi več kot 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter.«

Vse usmeritve in ukrepi v Evropi in Sloveniji gredo, razlagajo v Lumarju, »v smer trajnostnih skoraj ničenergijskih stavb oziroma pasivnih hiš s porabo pod 15 kWh na kvadratni meter in vgradnjo sončnih elektrarn. Te podpira tudi Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami, kar je dodatna prednost za kupce.«

Z nadgradnjo pasivne hiše z majhno sončno elektrarno postane hiša samozadostna ali plusenergijska, saj pokrije celotno potrebo po električni energiji, na primer za ogrevanje, sanitarno vodo, razsvetljavo in podobno. »Zaradi tega že od prvega dne nimamo stroškov z električno energijo, z vključitvijo električnega avtomobila pa omogoča nadgradnjo trajnostnega koncepta električne mobilnosti. Z ustrezno sončno elektrarno sami proizvedemo toliko električne energije, da polnimo avto in ta ni več le prevozno sredstvo, ampak predstavlja tudi hranilnik električne energije,« nadaljujejo v Lumarju.

Kljub temu v podjetju Domeko opažajo, da se kupci še vedno najpogosteje odločajo za nizkoenergijske hiše, ki porabijo okoli tri litre kurilnega olja na kvadratni meter in že zagotavljajo prihranek pri ogrevanju.

Ko je pripravljena podlaga, zraste montaž­na hiša veliko prej kot zidana (arhiv podjetja Jaris).

Vplivi na energijsko učinkovitost objekta

Dejavnikov, ki vplivajo na energijsko učinkovitost objekta, je veliko. »Osnova ostajajo odlična toplotna izolacija ovoja, pravilno projektirani detajli brez toplotnih mostov, ustrezna izbira stavbnega pohištva, ustrezna zrakotesnost ovoja ter sama arhitektura in orientacija objekta,« pojasnjujejo v Lumarju. »Ocenjeni stroški ogrevanja v naših skoraj pasivnih hišah pod 15 kWh/m2 znašajo med 80 in 100 evrov na leto. Izbira materialov za toplotni ovoj sicer neposredno ne vpliva na energetsko bilanco, pač pa ti materiali zelo vplivajo na bivalno ugodje. Naravna izolacija, denimo celuloza, zagotav­lja boljšo toplotno stabilnost hiše, v kateri v poletnih mesecih ni pregrevanja, stene so difuzijsko odprte ...«

V Jarisu k omenjenemu kot vpliv na energijsko učinkovitost hiš dodajajo še prezračevalni in ogrevalni sistem, enostaven kubus, večetažnost, orientacijo proti jugu, notranje in zunanje toplotne dobitke in število stanovalcev. V Domeku sicer menijo, da »za vse arhitekturne izvedbe objekta obstajajo materiali, ki zagotavljajo enako raven energetskega standarda, vendar pri arhitekturno zahtevnejših to poviša ceno.«

Med najpomembnejše dejavnike zagotav­ljanja energijske učinkovitosti sodi toplot­ni ovoj hiše. V Rihterju pojasnjujejo, da se »toplotni ovoji razlikujejo glede na debelino in vrsto vgrajene toplotne izolacije. Toplot­na prehodnost slabše izoliranih sten znaša okoli 0,15 W/m2K, medtem ko ima pri njih najpogosteje prodajana stena toplotno prehodnost okoli 0,11 W/m2K. Za pasivne in plusenergijske hiše se uporabljajo stene s toplotno prehodnostjo 0,09 W/m2K ali nižjo vrednostjo.« Les je sicer že sam po sebi odličen toplotni izolator, dodajajo, odporen tudi proti ekstremnim vremenskim razmeram.

V Jarisu menijo, da je pri toplotni zaščiti »bistvena dosledna vgradnja. Zakaj? Ker pri porabi 100 evrov na leto z izbiro različnih materialov na to številko ne moremo bistveno vplivati.«

Med najpomembnejše dejavnike zagotavljanja energijske učinkovitosti spada toplotni ovoj hiše (arhiv podjetja Lumar).

Stroški

Koliko pa je manjša poraba pasivne hiše v primerjavi s klasično novogradnjo? »Izhodišče za primerjavo je računski izračun za pasivno hišo Lumar. Povprečna toplotna prehodnost ovoja v izračunu zajema povprečje vseh elementov toplotnega ovoja: zunanjih sten, strešne in talne konstrukcije ter stavbnega pohištva. Rezultat odlično izoliranega ovoja je majhna potreba po energiji za ogrevanje, ki znaša 9,7 kWh/m2a. Ob upoštevanju grelnega števila toplotne črpalke in trenutne cene električne energije znaša letni strošek ogrevanja 68 evrov. Ob upoštevanju aktualne zakonodaje na področju energijske učinkovitosti z vidika toplotne prehodnosti in sistemov ogrevanja je povprečna toplotna prehodnost skoraj dvakrat tolikšna kot pri pasivni hiši, pri čemer se potrebna toplota za ogrevanje poveča za skoraj petkrat. Tako so tudi stroški ogrevanja bistveno višji in znašajo 511 evrov. Ob upoštevanju zakonodaje iz leta 2002 lahko ocenimo tudi energijsko učinkovitost hiš, grajenih med letoma 2002 in 2008. Manj stroge omejitve se kažejo v še večji potrebni toploti za ogrevanje, skoraj 10-krat večji kot pri pasivni hiši, in s tem tudi bistveno večjih letnih stroških ogrevanja, ki znašajo 861 evrov.«

V Jarisu so naredili svojo primerjavo: »Če upoštevamo, da ima klasična nova zidana hiša v fasadi 15 centimetrov stiropora, okna so PVC, v ostrešju je 25 centimetrov volne, se ogreva s plinskim kondenzacijskim kotlom in nima prezračevanja, bo pri hiši, veliki približno 150 kvadratnih metrov, razlika v stroških za energijo vsaj 1000 evrov na leto.«

Nizkoenergijska hiša porabi za ogrevanje manj kot 35 kWh energije na kvadratni meter na leto, pasivna pod 15 kWh/m2, medtem ko za večino klasično grajenih hiš v Sloveniji velja povprečje okoli 150 kWh/m2 na leto, so pojasnili v Rihterju, v Domeku pa so opozorili še na to, da ob tipu gradnje in načinu ogrevanja na porabo celotne energije v hiši pomembno vplivajo bivalne navade posameznika.

V hiši iz križno lepljenih plošč vidimo, kako je mogoče les kombinirati s sodobno opremo (arhiv podjetja Jaris).

Pri varčevanju z energijo pa je pomembno tudi prezračevanje. Prezračevanje z rekuperacijskim sistemom pri montažnih hišah ni obvezno, je pa priporočljivo, pravijo v Rihterju.

Pri pasivnih stavbah, v katerih je poudarek na čim boljši zrakotesnosti in izolativnosti, so prezračevalne naprave z rekuperacijo nujne, pojasnjujejo v Lumarju, ker »brez njih ne dosežemo predpisane energetske učinkovitosti hiše. Sistem prezračevanja z rekuperacijo nam omogoča, da se izognemo nabiranju vlage v kopalnicah in dovodu svežega, vendar mrzlega zraka predvsem pozimi, ko prostore prezračujemo z odpiranjem oken. Priporočamo ga vsakemu investitorju, ker res izboljša kakovost bivanja v hiši in bistveno pripomore k pozitivni energetski bilanci hiše. Z rekuperacijo investitor zmanjša porabo toplotne energije za ogrevanje, ob tem pa ima v hiši nenehno svež zrak.«

Po mnenju strokovnjakov naj bi bile cene montažnih hiš vsaj 15 odstotkov ugodnejše od primerljivih hiš, zgrajenih na klasični način, pravijo v Lumarju, v Rihterju pa, da so klasično grajene hiše malo cenejše od montažnih. Po mnenju predstavnikov Domeka je cena grajene hiše v primerjavi z montažno s primerljivim energijskim standardom enaka ali malenkost višja, razlika v ceni med najbolj varčno in povprečno varčno montažno hišo pa je po njihovih besedah okoli pet odstotkov.

V Jarisu kupcem svetujejo, naj si pred odločitvijo ogledajo že zgrajene hiše različnih ponudnikov, vendar s strokovnjakom. Ta naj preveri vgrajene materiale, kakovost izvedbe in izkušnjo naročnika. Pozorni naj bodo tudi na kredibilnost ponudnika, število zaposlenih, reference, obstoj podjetja, pozitivno poslovanje in morebitno zadolženost. S strokovnjakom naj preverijo še, ali je ponudba dovolj podrobno definirana.