V Združenih narodih, ki so razglasili svetovni dan varstva okolja, pozivajo, da na ta dan razmišljamo, da smo tudi mi del narave in da je naša blaginja precej odvisna od nje in njene ohranjenosti. Izpostavili so, da smo vse bolj odmaknjeni od naravnega okolja, znanost pa ob tem izpostavlja, da je vse v naravi soodvisno in povezano - od najmanjših mikrobov do največjih mesojedcev.

"Ne moremo se vrniti na preprostejše življenje, a naše preživetje je odvisno od spoštovanja okolja v katerem živimo, zato se moramo z njim ponovno povezati," še opozarja organizacija. A kako to doseči, ko pa smo večino dneva odmaknjeni od narave, se sprašujejo. Povprečno otrok v severni Ameriki porabi za igro na prostem manj kot pol ure na dan, a več kot sedem ur pred televizorjem, računalnikom ali telefonom, veliko odraslih pa preživijo svoj dan na vožnji do službe, kjer sedijo ure in ure pred računalnikom.

Najprej pa moramo razumeti vse prednosti preživljanja časa v naravi, saj ta med drugim zmanjšuje stres, krepi imunsko odpornost, krepi energijo ter kreativnost, obenem pa zmanjšuje možnost za pojav tesnobe in številnih drugih psihičnih bolezni, še dodajajo ZN.

Kot je pred svetovnim dnem varstva okolja zapisal državni statistični urad, Slovenija na svojih 20.000 kvadratnih kilometrih združuje štiri velike evropske reliefne enote: Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonsko nižino in Sredozemlje. Zaradi svoje razgibanosti nudi najrazličnejše možnosti preživljanja časa v naravi - od planinarjenja in pohodništva, smučanja, kolesarjenja, plavanja, pa vse do gobarjenja in organiziranja piknikov v naravi.

Slovenija je tudi tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozdovi, ki prekrivajo več kot polovico Slovenije (skoraj 1,2 milijona hektarja v letu 2015) so zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na okolje. Poleg tega, da predstavljajo življenjsko okolje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, vplivajo tudi na kakovost zraka in na zmanjševanje negativnih vplivov emisij v zrak. Gozdovi so namreč velik ponor ogljikovega dioksida (CO2), enega od toplogrednih plinov, ki nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv. V letu 2015 je delež CO2 znašal 81 odstotkov vseh toplogrednih plinov in se je glede na leto 2008, ko je bil najvišji v zadnjih tridesetih letih, zmanjšal za skoraj pet odstotnih točk.

Gozd pa je poleg tega, da je prostor za rekreacijo in za kakovostno preživljanje prostega časa, hkrati tudi vir zaslužka, predvsem zaradi prodaje lesa. V letu 2015 je bilo tako v Sloveniji posekanih šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je skoraj dvakrat več kakor leta 2010 in skoraj 2,5-krat več kakor leta 2000, ko je bilo posekanega 2,6 milijona kubičnih metrov lesa. Lesna zaloga v Sloveniji pa se še povečuje; od leta 2000 do leta 2015 se je povečala za 27 odstotkov. Pri listavcih se je povečala za 34 odstotkov, pri iglavcih pa za 20 odstotkov, so še pojasnili na državnem statističnem uradu.

Da bomo lahko uživali v čisti in neokrnjeni naravi, moramo paziti na to, kako z njo ravnamo tako pri izpustih v zrak ali vode, kakor tudi pri zbiranju in ločevanju odpadkov ter investiranju v okolju prijazne projekte in naprave.

Slovenija je relativno bogata z vodnimi viri, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Količina razpoložljivih sladkovodnih virov v Sloveniji sicer precej niha, saj je odvisna od pretokov rek, vremenskih razmer in klimatskih sprememb. Tako je bila količina razpoložljivih sladkovodnih virov v letu 2015 okoli 12.000 kubičnih metrov na prebivalca oziroma za 47 odstotkov nižja kot v 2014, ko je bila najvišja v zadnjih petnajstih letih in je znašala okoli 22.000 kubičnih metrov na prebivalca.

V letu 2015 so v Sloveniji načrpali 897 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 18 odstotkov za javni vodovod ter 77 odstotkov za izvajanje različnih dejavnosti s strani podjetji. Pet odstotkov načrpane vode se je izgubilo v vodovodnem omrežju.

V letu 2015 je bilo v javno kanalizacijo in površinske vode izpuščene nekaj manj kot 800 milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Od tega je bilo pred izpustom prečiščenih 12 odstotkov, neprečiščenih sedem odstotkov, 81 odstotkov odpadne vode pa je bilo le toplotno onesnaženih.

V Sloveniji je v letu 2015 nastalo več kot pet milijonov ton vseh vrst odpadkov. Od tega je bilo skoraj 18 odstotkov komunalnih odpadkov in skoraj tri odstotke nevarnih odpadkov. Dve tretjini komunalnih odpadkov sta se zbrali ločeno in sta bili preusmerjeni v nadaljnjo predelavo. Količina odloženih odpadkov se zmanjšuje. V letu 2015 se je glede na leto 2010 količina odloženih odpadkov zmanjšala za 76 odstotkov. Kljub temu je v letu 2015 še vedno pet odstotkov vseh odpadkov oziroma skoraj 23 odstotkov komunalnih odpadkov končalo na odlagališčih odpadkov, kažejo podatki statistikov.

Več kot tri milijone ton odpadkov je bilo v letu 2015 dejansko predelanih in je tako vstopilo v sistem krožnega gospodarstva. Ponovna uporaba odpadkov ter njihova reciklaža pripomore tudi k zmanjševanju izkoriščenosti domačih virov. Izkoriščenost domačih virov je tako v letu 2015 znašala skoraj 25 milijonov ton in se je glede na leto 2010 zmanjšala za 12 odstotkov. V največji meri se je po podatkih državnih statistikov zmanjšala izkoriščenost fosilnih energetskih surovin, za skoraj 29 odstotkov, izkoriščenost nekovinskih mineralov pa za 20 odstotkov, medtem ko se je izkoriščenost biomase povečala za 24 odstotkov.