Na okrogli mizi, ki jo je vodila Andreja Jernejčič Vizjak, so poudarili, da energijska učinkovitost blagodejno vpliva na gospodarstvo, delovna mesta, predvsem pa zmanjšuje toplogredne emisije in s tem vpliv podnebnih sprememb. Po besedah Mojce Vendramin, vodje sektorja za učinkovito rabo (URE) in obnovljive vire energije (OVE) na direktoratu za energijo ministrstva za infrastrukturo in prostor, Slovenija na področju OVE trenutno dosega20,2-odstotni delež v končni porabi energije: »Cilj pa je, kot vemo, 25-odstotni prihranek do leta 2020. A ta cilj zahteva dodatne ukrepe, saj pri električni energiji zaostajamo. Imamo namreč težave s postavljanjem vetrnih turbin, hidroelektrarne na Savi se gradijo počasi ...« Opozorila je še, da OVE niso tako nedolžni, saj posegajo v prostor, zato se bo morala država odločiti med varstvom narave in med zmanjševanjem vpliva podnebnih sprememb.

Po besedah župana občine Šentrupert Ruperta Goleta je občina Šentrupert usmerjena v OVE, predvsem v lesno biomaso. Les pokriva 60 odstotkov površine v njihovi občini, zato je že ob prvi izvolitvi aktivno razmišljal o potencialu lesa, ki ga imajo v občini: »Takratni največji porabnik energije je bil zapor Dob, ki je porabil med 800.000 in 900.000 litrov kurilnega olja na leto. Nač cilj je bil, da postanemo energijsko samooskrbni, zato smo ustanovili Energetiko Šentrupert, ki je investirala v prvi projekt – kotlarno Dob. Drugi projekt je kogeneracija – dobavljanje električne energije največjemu porabniku.« Gole je prepričan, da je treba ozaveščati predvsem mlade, zato so v občini zgradili lesen vrtec, ki je prepoznaven po vsej Sloveniji. Z vsakim novim projektom (eden takšnih je tudi Dežela kozolcev) želijo dati zgled.

Da so najmlajši dobro obveščeni o ločevanju odpadkov in o tem, kako dobimo elektriko, je pokazal natečaj Energetika jutri, ki ga je organiziral portal Energetika.net. »Mao manj dobro pa so s to tematiko seznanjeni študentje,« je dejala direktorica in glavna urednica portala Alenka Žumbar Klopčič.

V podjetju Plastika Skaza so več kot 20 let usmerjeni v ekološko izdelavo izdelkov. Kot je dejala direktorica Tanja Skaza, je to tudi posledica sodelovanja z Ikeo – več kot polovica izdelkov zanjo izdelajo iz reciklatov: »Z lastno blagovno znamko Cuisine dokazujemo, da so tudi izdelki iz reciklirane plastike primerni za gospodinjstvo. Za eno kuhalnico, denimo, potrebujemo dve plastenki. S podjetjem Alba trenutno sodelujejo pri projektu izdelave izdelkov iz komunalnih odpadkov. Smo tudi del natečaja BIA, kjer smo bili izbrani kot razvojni dobavitelj za izdelavo izdelkov iz prociklena – to je patentiran material, narejen in predelan iz komunalnih odpadkov na način, da je primeren za nadaljnjo uporabo v industriji.«

Javni okoljski sklad je februarja objavil dva javna poziva za financiranje naložb občanov v URE in OVE, do zdaj so po besedah Vesne Črnilogar z Eko sklada prejeli že dobrih 5000 vlog, kar kaže na zelo velik interes občanov. Kakor je dejala Nataša Iršič Bedenik, direktorica oskrbovalne verige v Jubu, lahko s toplotnoizolativnimi fasadnimi sistemi prihranimo do 40 odstotkov energije, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek (na fotografiji zgoraj, poleg nje je predsednik uprave Juba Sašo Kokalj) je poudarila, da je zelo pomembno ozaveščanje mladih, zato zanje v njihovem centru organizirajo delavnice in predavanja na to temo. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je med drugim opozorila na projekt Varujmo zeleno, skrbimo za varčevanje z električno energijo, s katerim odgovorne inšpektorate pozivajo k sodelovanju z ljudmi.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so predvsem najmlajši zelo dobro ozaveščeni tako na področju varčevanja z energijo kot tudi na področju ločevanja odpadkov in s tem postajajo zgled. Na vprašanje, kako doma in na delovnem mestu varčujejo z energijo, pa so udeleženci dejali, da so velikokrat pri njih v družini ravno otroci tisti, ki najbolj bdijo nad doslednim ločevanjem odpadkov. Odrasli poskrbijo za redno ugašajo luči, televizije in drugih porabnikov električne energije, varčujejo z vodo, skrbijo za zmerno ogrevanje prostorov, obnovili so fasade oziroma preuredili prostore, da so energijsko učinkovitejši.