Slovenska okrasna drevesca letos z rdečo nalepko

Zavod za gozdove Slovenije spodbuja nakup naravnih in v Sloveniji pridelanih novoletnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave in prevoz na trg. Letos so označena z rdečo nalepko z letnico 2013, napisom Zavod za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu. Na zavodu za gozdove ocenjujejo, da je bilo decembra lani na trgu okrog 20.000 domačih okrasnih drevesc.

Večinoma gre za smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, tudi v namenskih nasadih zunaj gozda. Posekane so bile brez škode za gozd, največ je navadne smreke, manj je jelke in bora, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije. Drevesca morajo biti med prevozom in na trgu označena s plombo. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije.

Drevesca lahko pridobivajo le lastniki gozdov ali pa so pridobljene iz namenskih nasadov. Lastniki gozdov dobijo manjše število nalepk (do 25) pri zavodu za gozdove brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. V gozdu se lahko okrasna drevesa sekajo le na podlagi odločbe, ki jo lastniku gozda izda zavod za gozdove, v njej pa so zapisane tudi usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah tako, da na isti površini odvzamemo največ petino vsega mahu. Za nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov je odgovorna gozdarska inšpekcija.

Da bi lahko čim dlje uživali v zelenem okrasju, je domače drevesce najbolje postaviti v stojalo, ki ga lahko napolnimo z vodo. Ko bo odslužilo svojemu namenu, drevesce razrežemo in odložimo v zabojnik za organske odpadke ali pa ga sežgemo v kuriščih, svetujejo na zavodu za gozdove. Tako bomo poskrbeli, da bo drevesce v celotnem življenjskem ciklu prijazno do okolja.

Tega pa nikakor ne moremo trditi za plastične smrečice, ki v celotnem življenjskem krogu močno obremenjujejo okolje: izdelane so iz polivinilklorida, ki ga pridobivajo iz fosilnih goriv, za njihovo izdelavo pa porabijo ogromne količine vode. Poleg tega so večinoma izdelane na Kitajskem, kar pomeni, da okolje močno onesnažujejo tudi s transportom. Umetno smrečico lahko uporabimo večkrat, a kaj, ko se trendi hitro spreminjajo in bo marsikdo letos kupljeno drevesce uporabil le enkrat, prihodnje leto bo kupil novo, drugačno. Staro je sicer mogoče ponovno uporabiti za izdelavo adventnega venčka, denimo, a se tega loti le malokdo. Strokovnjaki so izračunali, da bi morali eno umetno drevesce uporabljati vsaj deset let, če bi želeli približno izenačiti njen vpliv na okolje z desetimi naravnimi drevesci.

Umetne smrečice pri nas večinoma pristanejo na odlagališčih. Še uporabnega drevesca iz umetne mase bodo zelo veseli v Centru ponovne uporabe na Povšetovo 4, lahko ga odpeljemo tudi v zbirni center in odložimo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček. Enako velja za lučke in okraske, ki jih ne potrebujemo več oziroma smo se jih naveličali.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE