V veliki večini stavb, kjer se je toplota že do sedaj korektno porabljala in obračunavala, ne bo bistvenih sprememb. Prilagojeni pravilnik bo omogočil bolj pravično delitev stroškov predvsem v primerih, kjer so opažali pretirano varčevanje ali nesorazmerno visoko porabo izkazano z delilniki.

Dopolnjeni pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev - po delilnikih ali ogrevani površini - in onemogoča zlorabe in nepravičnosti. Stari pravilnik je namreč v zadnjem letu mnoge odvračal od varčevanja z energijo, po novem pa bodo stanovalci bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in posledično ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju.

Uvedba delilnikov stroškov v 2010 je bil učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije, saj je bilo omogočeno plačevanje stroškov za toploto glede na porabo. Spremembe so bile opazne že v prvem letu, saj so prihranki pri energiji za ogrevanje v posameznih primerih znašali tudi do 30 odstotkov in več, navaja ministrstvo za infrastrukturo.

Pravilnik pa je bil nekaterih sprememb deležen že lani, ko so z dopolnitvami želeli preprečiti nezadovoljstvo lastnikov pri izračunavanju porabniških deležev. Nekateri lastniki so z varčevanjem namreč pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, s čimer so povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih.

Novi pravilnik prinaša minimalni porabniški delež v višini 40 odstotkov povprečne porabe na kvadratni meter. To določilo onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov in jih spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih namreč povzroča vlago in plesni ter uničuje tudi konstrukcijo stavb.

Po novem bo delež stroškov ogrevanja stanovanja odvisen od obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oziroma po porabniških deležih, in preostalega deleža, ki se obračuna po površini. Poenostavljeno to pomeni, da se bo porabniški delež tudi v stanovanjih z zaprtimi radiatorji iz 0 odstotkov dvignil na 40 odstotkov povprečja, gledano na kvadratni meter. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo v praksi gibal nekje med 50 in 70 odstotki povprečja.

Na drugi strani pa bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 odstotkov povprečja, dobilo končni delež stroška nekje v višini med 200 in 260 odstotkov povprečja. Takšno stanovanje bo na položnici dobilo tri do petkratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na kvadratni meter ogrevane površine, pri čemer je strošek ogrevanja skupnih prostorov že upoštevan.

V prehodnih obdobjih, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, bodo pri obračunih upoštevani odčitki delilnikov in ogrevana površina, enako kot tudi v najhladnejših mesecih. Pri stavbah, ki so obračunsko obdobje pričela že pred današnjim datumom, se pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.