Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov leta 2012 - z namenom, da bi države spodbudila k osveščanju javnosti o pomembnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in z lesom. Les je pomemben vir energije, pomaga pa tudi blažiti podnebne spremembe, zato lahko znatno prispeva k oblikovanju njegove prihodnje podobe.

Gozdovi so zelo pomemben svetovni vir obnovljive energije, saj predstavlja energija iz lesa približno 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Skoraj 50 odstotkov svetovne proizvodnje lesa, ki znaša okoli 1,86 milijarde kubičnih metrov, se uporablja kot energija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Les je ogljično nevtralen energijski vir, zato njegova energetska izraba po pojasnilih ministrstva ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov v ozračju in blaži posledice podnebnih sprememb. Ima pa lahko kurjenje lesa ob uporabi neustreznih kurilnih naprav negativne posledice za kakovost zraka v okolju.

"Predelava lesa v izdelke mora imeti prednost pred njegovim kurjenjem, saj je les kot čudovit naravni material, smiselno uporabiti najprej za lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo in kot energetski vir šele po koncu njegove življenjske dobe," so še poudarili na ministrstvu.

Najpomembnejši obnovljivi vir energije

V Sloveniji se les kot energent uvršča med najpomembnejše obnovljive vire energije, s katerimi nadomeščamo fosilna goriva. Poleg okroglega lesa za kurjavo, ki se večinoma porabi v gospodinjstvih, so pomembni še lesni ostanki, peleti, briketi ter druga lesna goriva, ki se porabljajo tudi v lesno-predelovalni industriji za pokrivanje lastnih potreb po toploti in električni energiji ter v sistemih daljinskega ogrevanja.

Proizvodnja lesa za kurjavo se je v zadnjem obdobju povečevala. Leta 2015 je po podatkih državnega statističnega urada znašala 1,3 milijona kubičnih metrov. Zaradi zimskega žledoloma je bilo v slovenskih gozdovih leta 2014 posekanega precej več lesa kot v povprečju v posameznem letu, proizvodnja lesa za kurjavo pa je bila posledično obsežnejša. Uvoz lesa za kurjavo se je zmanjševal (v 2015 je znašal 152.000 kubičnih metrov), izvoz pa je presegal količino uvoza (v 2015 380.000 kubičnih metrov) in med posameznimi leti nihal.

Med energenti, porabljenimi v gospodinjstvih v 2015, je delež lesnih goriv (mednje uvrščamo polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete) znašal skoraj 42 odstotkov. Tedaj so ta goriva predstavljala 57 odstotkov vseh energentov, porabljenih za ogrevanje prostorov.

Količina v gospodinjstvih porabljene energije je odvisna od sezonskih temperaturnih razmer, energetske učinkovitosti stanovanj, cen goriv itn. Od leta 2009 do leta 2015 so gospodinjstva v Sloveniji v čedalje večjem odstotku uporabljala lesna goriva za ogrevanje prostorov (v 2015 88 odstotkov), sanitarne vode (v 2015 11 odstotkov) in za kuhanje (v 2015 en odstotek).

V strategiji Agenda 2030 za trajnostni razvoj, tj. v zgodovinskem dogovoru mednarodne skupnosti za odpravo revščine in zmanjševanje neenakosti, za zagotovitev napredka ter za zaščito okolja za sedanje in prihodnje generacije, državni statistiki posebej opozarjajo na 15. globalni cilj, ki posebej spodbuja tudi "zaščito, obnovo in promocijo trajnostne rabe kopenskih ekosistemov in trajnostno gospodarjenje z gozdovi".