Mirnski občinski svetniki so se s projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, DOLB Mirna, prvič seznanili že pred petimi leti. Analiza ekonomske upravičenosti izvedbe projekta je takrat pokazala, da bi tak sistem v prvi fazi, ko bi bili vanj vključeni vsi bloki, vrtec in šola, zdravstveni dom ter pošta in nekaj individualnih hiš, pocenil ogrevanje na tem območju za 25 do 30 odstotkov v primerjavi s kurilnim oljem. Posreden učinek pa bi bil čistejši zrak, saj je ogrevanje na les ogljično nevtralno; med kurjenjem lesne biomase se namreč proizvede toliko ogljikovega dioksida, kot če bi taista lesna biomasa zgnila v gozdu.

Pred kratkim je občina podelila tržno dejavnost za izvedbo projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s tehnologijo soproizvodnje zasebnemu koncesionarju, ki načrtuje zgraditi kotlovnico za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesnega plina za domom Partizan. Občina Mirna je po besedah župana Dušana Skerbišanaklonjena okolju prijaznejšemu in stroškovno veliko ugodnejšemu sistemu ogrevanja, kakršnega imajo tudi v sosednji Občini Šentrupert. Tam so namreč jeseni 2014 zagnali obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesnega plina, ki je prvi primer soproizvodnje toplote in elektrike na lesni plin v javnem sektorju v državi. »Šentrupertu s toplotno energijo, pridobljeno v kogeneraciji, ogrevajo javni objekt, v našem primeru pa gre za 96 zasebnih stanovanj, zato bodo o podpori kogeneraciji odločali lastniki,« je dejal Skerbiš. Javna predstavitev projekta bo jutri, v sredo, 15. marca, ob 18. uri v domu Partizan v Mirni.

Tehnološko izpopolnjeni sistemi kogeneracije sicer dosegajo tudi več kot 90-odstotne izkoristke. Glavna prednost je v visoko učinkoviti pretvorbi nizkokakovostnega goriva, kot so gozdni ostanki in odpadni les, v sintetični plin, iz katerega se pridobiva električno in toplotno energijo. Proces pretvorbe je varen in do okolja prijazen, saj ob ničelnih emisijah žveplovih in drugih nevarnih spojin zmanjšuje emisijske vrednosti ogljikovega dioksida.