Posebnost letošnjega izbora je bila, da so se za naziv potegovala tri srednje velika mesta: poleg Nijmegna še švedska Umea in nizozemski Hertogenbosch. Župan Hubert Bruls si naziv šteje v veliko čast, saj mesto že več kot 20 let dela na okoljevarstveni politiki, ta nagrada pa je velik korak naprej: »V preteklih nekaj letih smo se ogromno naučili, tudi od Ljubljane. Prvič sem se z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem spoznal prav na izboru Zelene prestolnice Evrope 2016, ko je zmagala Ljubljana, mi pa smo se prvič potegovali za naslov. Kar smo se od slovenske prestolnice naučili, je, da je treba tekmovati na vseh področjih.«

Zakaj je Evropsko komisijo prepričal prav Nijmegen, ni želel ugibati, so bili pa prejšnji zmagovalci skoraj vedno velika mesta in prestolnice držav: » To je bistvena razlika, v predstavitvi smo komisijo želeli prepričati, da lahko dajemo nasvete manjšim mestom, seveda pa tudi metropolam, in očitno nam je uspelo.«

Nagrado Zelena prestolnica Evrope 2018 so sinoči podelili v ljubljanskem Hotelu Union, kjer je zbrane goste najprej nagovorila namestnica direktorja za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake. Izpostavila je, da so imeli na komisiji izredno težko odločitev, saj so jih z dobrim delom navdušili vsi trije finalisti. Sporočila, ki jih zelena mesta pošiljajo v Evropo, so po njenih besedah zelo pomembna in jih ne gre podcenjevati. Drugim mestom po besedah Drakove dajejo zgled, da je mogoče ustvariti boljše življenje za nas same, in še pomembneje, za naslednje generacije. Da so že s samo prisotnostjo na nocojšnjem dogodku zmagovalci vsi, je dejal tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Evropska komisija je sinoči podelila tudi Zeleni list Evrope 2016, ki je romal v roke irskega Galwaya. Gre za iniciativo komisije, ki nagrajuje trajnostni razvoj s poudarkom na spodbujanju zelene rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v evropskih mestih, ki imajo med 20.000 in 100.000 prebivalcev.