Prihodnji ponedeljek je svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo že od leta 1970. Glavna tema so letos znova podnebne spremembe, dan pa bodo očitno preplavile zlovešče vesti o rekordno hitrem taljenju ledu na Antarktiki in vremenskih ekstremih.

Teden je že zaznamovalo glasovanje evropskih poslancev o predlogu evropske komisije za izvzetje dovolilnic za 900 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida z evropskega trga emisij. Poslanci so tesno, a vendarle zavrnili namero, po kateri bi se kuponi podražili s sedanjih 3,6 evra na približno devet evrov, kar bi bilo znamenje, da misli Evropska unija z zmanjševanjem emisij resno. Okoljevarstveniki, pa tudi komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard, obžalujejo izgubo priložnosti, ki bi jo z dražjimi emisijami toplogrednih plinov dobili do okolja in podnebja prijaznejši viri energije, zraven pa še inovacije. Navsezadnje pa gre tudi za evropske cilje oziroma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020.

Čiščenje energetike stoji

Hitro širjenje obnovljivih tehnologij po svetu je ena od redkih svetlih točk v sicer precej mračni oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) o svetovnem napredku na poti proti nizkoogljični energetiki. V New Delhiju je izvršna direktorica IEA Maria van der Hoeven ministrom držav s štirimi petinami svetovnih toplogrednih emisij povedala, da se je čiščenje svetovne energetike ustavilo. »Kljub velikim besedam svetovnih voditeljev, kljub eksploziji obnovljive energije v zadnjem desetletju je povprečna danes proizvedena enota energije enako umazana kot pred 20 leti,« pravi Maria van der Hoeven. Na enoto proizvedene energije, ki je enaka energiji tone nafte, je človeštvo leta 1990 v zrak spustilo 2,39 tone ogljikovega dioksida, leta 2010 pa 2,37 tone. »Glede na to, da svetovne temperature počasi rastejo zaradi vseskozi naraščajočih emisij toplogrednih plinov – dve tretjini jih pride iz energetike –, bi nas moralo dejstvo, da nismo nič napredovali, nemudoma prebuditi. Ne moremo si privoščiti še 20 let neukrepanja. Potrebujemo hitro rast nizkoogljičnih tehnologij in pospešen preobrat od najbolj umazanih fosilnih goriv, če se hočemo izogniti katastrofalnemu segrevanju planeta,« meni Maria van der Hoeven.

Kaj vse še razkrivajo podatki študije, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.