Za izboljšanje preživetja teh pogosto revnih in osamljenih ljudi je ključnega pomena trajnostni razvoj gorskih območij. Razmere lahko izboljša večje vključevanje inštitucij in civilne družbe in mladih generacij v odločanje o razvoju teh predelov.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora Planinska zveza Slovenije (PZS) in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, opozarjata na močno prizadetost prebivalcev in obiskovalcev gora zaradi povečanega motoriziranega prometa v naravnem okolju. Pozimi predstavljajo poseben problem vožnje z motornimi sanmi, ker je zakonodaja pomanjkljiva. Postopek sprejemanja zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju zaradi birokratskih preprek namreč stoji že več kot leto dni.

Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravnem okolju, v okviru katere deluje tudi Planinska zveza Slovenije, je lani pripravila stališče, pripombe in predloge za osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki naj bi nadomestil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju ter nekatere določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. Po besedah predsednika PZS Bojana Rotovnika se tudi planinci v zadnjih letih vedno pogosteje srečujejo z uporabniki motornih sani na planinskih poteh in brezpotjih, vozniki pogosto neobzirni do drugih in tudi do narave. Nekateri s svojim početjem ogrožajo iljudi, živali in celotno naravno okolje. Problematični so tudi hrup in emisije vozil.

Komisija za varstvo gorske narave PZS je pripravila zloženko o prepovedi voženj z motornimi vozili v naravi, ki vsebuje priporočila, kako ravnati v primeru, ko so obiskovalci gora priča nedovoljenih voženj npr. s štirikolesniki, motornimi sanmi in motorji za motokros na planinskih poteh in brezpotjih.