Poleg tega bo treba prenoviti tudi shemo obveznega doseganja prihrankov energije dobaviteljev energije, izhaja iz poročila o izvajanju akcijskega načrta učinkovite rabe energije za leto 2015, objavljenega na spletni strani ministrstva.

Potem ko je bilo leta 2014 s sredstvi prispevka za energijsko učinkovitost - ta zbira Eko sklad, ki potem subvencionira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije predvsem v gospodinjstvih - doseženih 138 gigavatnih ur (GWh) prihrankov energije oz. polovica cilja (262 GWh prihranka končne energije na leto), je bilo lani prihrankov za 102 GWh oz. približno tretjina cilja.

Omenjeni prispevek za energijsko učinkovitost sicer plačujejo vsi uporabniki daljinske toplote, električne energije ter trdnih, tekočih in plinastih goriv.

V obdobju od leta 2011 do leta 2015 je bilo preko Eko sklada doseženih 740 GWh prihrankov energije, od tega v gospodinjstvih 654 GWh. To pomeni, da gospodinjstva za energijo porabijo okrog 40 milijonov evrov manj za energijo kot pred petimi leti. Poleg manjšega uvoza energije in manjših emisij CO2 pa investicije v te ukrepe prinašajo tudi delovna mesta.

Obveznost doseganja prihrankov energije se izpolnjuje še s shemo obveznega doseganja prihrankov, v katero so vključeni dobavitelji energije. V okviru te sheme je bilo v letu 2014 doseženih 66,3 GWh prihrankov energije, kar pomeni, da tudi v tem segmentu cilj (87 GWh) ni bil dosežen. Največ prihranka je bilo doseženega z ukrepoma prenove razsvetljave in vgradnje kotlov na lesno biomaso oz. zemeljski plin.

Lani pa je bil po preliminarnih podatkih cilj v okviru te sheme (125,7 GWh prihrankov energije) močno presežen, in sicer je bilo doseženih 502,3 GWh prihrankov energije. Presežne prihranke bodo zavezanci lahko uveljavljali za doseganje svojih obveznosti v naslednjih treh letih.

Največji delež prihrankov (56,6 odstotka) je bil dosežen z izvajanjem ukrepov v gospodarstvu - največ z ukrepom uvedbe sistema upravljanja energije in s celovito prenovo toplotnih postaj v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije. Nadalje je bilo 39 odstotkov prihrankov doseženih v prometu, in sicer večinoma z ukrepom dodajanja aditiva pogonskemu gorivu.

"V prihodnje bo treba metode za doseganje prihrankov energije in celotno shemo popraviti in ustrezno oblikovati, tako da bo zagotovljena dodatnost prihrankov z ukrepi, to pomeni, da se brez aktivnosti dobaviteljev energije do teh prihrankov ne bi prišlo. Poleg tega je treba vzpostaviti ustrezen nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dobaviteljev in pa verifikacijo izračunavanja prihrankov energije," so poudarili na ministrstvu.

Na področju prenove državnih stavb (vsako leto bi bilo treba prenoviti okoli 23.148 kvadratnih metrov površine stavb ožjega javnega sektorja) cilji v letih 2014 in 2015 niso bili izpolnjeni.

Obnova javnih stavb je namreč vezana na črpanje evropskih kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020, čigar sistem se je lani šele vzpostavljal. Tako so bili aprila letos izbrani prvi trije pilotni projekti energetske prenove stavb, julija pa objavljena prva povabila za izvedbo energetske prenove stavb oseb javnega sektorja, katerih ustanovitelj je država.