Varčevanje z energijo, ki jo porabimo za ogrevanje svojega doma, še zdaleč ne pomeni nazadovanja našega življenjskega standarda, prav tako s tem običajno niso povezani dodatni stroški. »Gre za to, da se zavedamo pomena energije in njenega vpliva na okolje. Zgolj zapiranje radiatorjev ne zadostuje, res pa je, da ni nobene potrebe, da bi bili odprti do konca. Varčevati je treba, a to počnimo pravilno,« pozivajo v SPL, družbi za upravljanje in vzdrževanje nepremičnin, in pri tem svetujejo upoštevanje priporočil za gospodarno ogrevanje.

1. Primerna temperatura v prostorih: Če je le mogoče, prilagodimo temperaturo v prostoru njegovi rabi. Nebivalne prostore, ki jih uporabljamo redko, lahko namreč ogrevamo bistveno manj kot bivalne. V bivalnih prostorih zadostuje od 20 do 22 stopinj Celzija, v spalnici pa med 17 in 18 stopinjami Celzija. Dolgi rokavi in topla pižama so cenejši in do okolja veliko bolj prijazni kot pretirano ogrevanje. Vsaka dodatna stopinja namreč poveča porabo energije za šest odstotkov, s tem pa tudi stroške za ogrevanje.

2. Ogrevanje tudi ponoči: Ponoči so zunanje temperature še nižje kot podnevi, zato se bivalni prostori bolj ohladijo, še zlasti, če je hiša oziroma blok brez toplotnoizolativne fasade. Kljub temu ne bomo prav nič prihranili, če bomo ponoči ogrevanje izklopili – da se ohlajen prostor ponovno segreje na ustrezno temperaturo, sta potrebna višja temperatura vode in močnejši pretok v radiatorjih, kar pomeni večjo porabo energije. Najbolje je, da temperaturo ponoči le znižamo, na 18 stopinj Celzija, denimo.

3. Ne zastirajmo radiatorjev: Radiatorji dobro in pravilno delujejo le, če lahko topel zrak nemoteno kroži v prostoru. Velja torej upoštevati, da od radiatorjev umaknemo sedežno garnituro ali kakšen drug kos pohištva, ki stoji tesno ob teh ogrevalnih telesih. Nemoteno kroženje zraka preprečujejo tudi predolge zavese; te naj bi segale vsaj deset centimetrov nad zgornji rob radiatorja. Preširoke police, ki prekrivajo radiator, preprečujejo dvig toplega zraka in ovirajo njegovo kroženje, s tem pa zmanjšujejo učinkovitost ogrevanja. Če imamo v načrtu menjavo oken, je to idealna priložnost, da nam mojstri vgradijo ožje police. In še nekaj: radiatorji niso namenjeni sušenju perila.

4. Termostatski ventil: Večina etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah je termostatske ventile na radiatorje namestila že ob vgradnji delilnikov toplote. Tisti, ki tega niso storili, naj to naredijo čim prej. Termostatski ventil je namreč pomemben dejavnik pri uravnavanju temperature v prostorih. Če nas dalj časa ne bo doma, jih lahko delno ali tudi popolnoma zapremo. V večstanovanjskih stavbah s centralnim ogrevanjem pa je pomembno, da hkrati z vgradnjo termostatskih ventilov upravnik poskrbi tudi za tehnične rešitve, ki zagotavljajo ustrezno razdelitev pretoka grelne vode skozi posamezna ogrevala in veje ogrevalnega sistema ( t. i. hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema).

5. Prezračevanje tudi pozimi: Bivalne prostore je treba pravilno in dovolj pogosto zračiti tudi pozimi, čeprav je zunaj mrzlo in nas kar strese ob misli, da bomo v toplo stanovanje spustili mrzel zrak. A odpiranje oken je nujno, saj se v prostorih kljub ogrevanju, zaradi katerega je zrak bolj suh kot sicer, nabira vlaga, ki jo proizvedemo z dihanjem, kuhanjem, pranjem in drugimi opravili. Če je ne spravimo ven, bomo imeli prej ali slej opraviti s plesnijo, ki se je bomo težko znebili. Torej: tri-do štirikrat na dan odprimo na stežaj vsa okna, po možnosti tudi vrata – s prepihom se vlažen notranji zrak hitro zamenja s svežim zunanjim, malenkost večja poraba energije za ogrevanje pa ni nič v primerjavi s svežim zrakom v stanovanju.